Koliko energije dobimo za 50 evrov

Drva in sekanci ostajajo najcenejši način ogrevanja stanovanj tudi v novi kurilni sezoni. Cene goriv po podatkih novogoriške izpostave mreže Ensvet vztrajajo na podobni ravni kot lani, ko je bilo treba za zemeljski plin in kurilno olje odšteti najmanj dvakrat toliko denarja kot za primerljivo zalogo drv ali lesnih sekancev. Povedano drugače, 50 evrov bo gospodinjstvo tudi letos unovčilo štirikrat bolje, če bo za ta denar namesto kurilnega olja kupilo bukova drva, saj bo iz teh dobilo skoraj štirikrat več energije. V primerjavi z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem bo energije iz drv triinpolkrat več. Daleč najdražji vir ogrevanja (ob propanu) pa je električna energija, ki je za 50 evrov dobimo skoraj šestkrat manj, kot če bi za ta denar kupili drva. Za ogrevanje kvadratnega metra stanovanja povprečni uporabnik sicer porabi od 150 do 200 kilovatnih ur energije na leto.

Izkoristek boljši ob pravilno pripravljenem lesu

Ali bomo za isto ceno res dobili šestkrat več energije iz drv kot iz elektrike, pa ni odvisno le od kurilne vrednosti posameznega goriva, temveč tudi od pravilnosti kurjenja in priprave lesa. »Ugotovitve raziskav kažejo, da se izkoristek kurilnih naprav tako poveča za najmanj 20 odstotkov, izpusti prašnih delcev pa se prav tako zmanjšajo za 20 odstotkov. Slednje je posebej pomembno za kurjenje s kurilnimi napravami na trda goriva v naseljih, kotlinah in na območjih s čezmerno onesnaženostjo zraka,« so opozorili na ministrstvu za okolje in prostor.

Ob pravilnem kurjenju in primerni pripravi drv lahko učinkovitost kurjenja za več kot 20 odstotkov poveča ali zmanjša tudi kurilna naprava. Najsodobnejši kotli, ki so na seznamu Eko sklada in je zanje mogoče dobiti subvencijo, imajo tudi več kot 90-odstotni izkoristek.

Za ohranjanje kakovostnega izgorevanja v njih je treba skrbeti za redno vzdrževanje in opravljanje dimnikarskih storitev. Poleg tega mora kurilno napravo redno mesečno pregledovati in preverjati tudi vsak lastnik. Znaki nepravilnega izgorevanja so med drugim temen plamen namesto svetlega, gost bel dim namesto skoraj nevidnega in grudast, strjen pepel namesto sipkega, svetlega.

Eden najpomembnejših dejavnikov za dobro izgorevanje je vlažnost lesa, zato gozdarji priporočajo sekanje drevja v poznem jesenskem oziroma zimskem času. Polena naj bodo metrska, sušijo pa naj se na sončni legi in dobro pokrita nekje do septembra. Do takrat bi se morala vsebnost vode v lesu zmanjšati na 20 do 25 odstotkov, kar je primerna vlažnost za vse sodobne kurilne naprave.

Vrečke ne spadajo v peč

Les je treba v peč nalagati večkrat po malem in tako, da med polena pride čim več zraka, loputa za zrak pa se ne zapira. V kurilno napravo ne spadajo lesni odpadki, ki vsebujejo lepila, barve, lake in premaze, kot so recimo iverke. Zdravju nevarno je tudi kurjenje plastičnih in kuhinjskih odpadkov, potiskanega papirja, odpadnih motornih in vezivnih olj in masti ter avtomobilskih gum.