Kdaj bo prenovljen in kako bo videti modernizirani živalski vrt v Zagrebu, so se zadnje mesece spraševali tudi starši otrok v Sloveniji in v nedeljo končno dobili odgovor. Prenova ali, kot so temu rekli uradno, prva faza modernizacije živalskega vrta, ki je trajala dve leti, je končana, pričakovanja pa so visoka.
Ena največjih turističnih zanimivosti na Hrvaškem
Zagrebški živalski vrt, turistični, multimedijski in raziskovalni kompleks, je že tako na šestem mestu največjih turističnih zanimivosti na Hrvaškem, s svojo zloščeno podobo pa naj bi v prihodnosti, tako si želijo v Zagrebu, prilezel do četrtega mesta najbolj priljubljenih hrvaških atrakcij. Enako naj bi se povečal tudi obisk. Lani je živalski vrt obiskalo 260.000 ljudi, od katerih jih je 64 odstotkov prihajalo iz Zagreba, 27 odstotkov iz drugih delov Hrvaške in devet odstotkov iz tujine, v prihodnosti pa naj bi ga obiskalo 350.000 ljudi na leto, torej skoraj 100.000 več kot doslej.
Kaj lahko obiskovalci vidijo? Skoraj osem tisoč živali, natančneje 7974 predstavnikov 361 vrst, za katere skrbi 74 zaposlenih. Če odštejemo nevretenčarje, je živali 2233, pripadajo pa 275 vrstam. Te vsako leto pojejo 14,5 tone mesa, 150 ton zelenjave in sadja, 17.000 jajc, 22 ton morskih rib in 16 ton sladkovodnih rib, 46.000 kilogramov trave ter še nekaj deset ton drugih krmil, med katerimi je tudi osem ton hrane za glodavce. Za primer, že samo trije morski levi pogoltajo 35 kilogramov rib na dan. Slonov v Zagrebu ne boste našli, ker zanje nimajo dovolj prostora, prav tako še nimajo primernega bivališča za žirafe in pingvine. Tako kot za volkove in medvede imajo sicer tudi za pingvine in žirafe že ideje in načrte za njihovo namestitev, a te ne bo, dokler ne bo evropskega ali mestnega denarja za drugo fazo obnove.
Novi dom dobilo več vrst živali
Ostanimo pri prvi fazi modernizacije, ki je prinesla kup novosti. Zagrebški živalski vrt stoji v zaščitenem parku Maksimir in obsega kar 70 hektarjev, tokratna modernizacija, v kateri so obnovili pet tisoč kvadratnih metrov površin, pa je največja prenova v njegovi zgodovini.
Za ta denar so med drugim zgradili deset novih objektov, devet pa so jih prenovili. Postavili so novo bivališče za 80 afriških ptic desetih vrst, po katerem se obiskovalci lahko tudi sprehajajo, zgradili so kompleks Madagaskar, kjer bivajo živali z Madagaskarja, nov dom pa so dobili tudi ogroženi rdeče pande in skoraj izumrli dalmatinski pelikani, ki zdaj stanujejo v zastekljenem prostoru z bazenom in travnato streho, ki jih varuje pred mrazom in vročino. Prenovili so še glavni vhod v živalski vrt, povečali trgovino s spominki, kjer je mogoče kupiti tristo avtohtonih spominkov, restavrirali so pet spomenikov, zgradili pa tudi dva nova mostova za pešce, od katerih so enega povezali z otokom na maksimirskem jezeru. Po novem ima živalski vrt, v katerem stoji 20 novih krožnih klopic in 63 smetnjakov, tudi izobraževalno središče z restavracijo in opazovalnico z zeleno steno, prekrito s 500 rastlinami.
Skoraj vso obnovo financirala EU
Zagrebški živalski vrt je leta 1925 z lastnim denarjem in na lastno odgovornost, a s podporo takratnega župana Vjekoslava Heinzla, ustanovil Mijo Filipović, ki bi bil verjetno presenečen, v kaj se je v 91 letih razvil njegov podvig. Dokler Hrvaška ni vstopila v Evropsko unijo, so svoje dejavnosti financirali predvsem z lastnimi sredstvi in denarjem mestne občine, v zadnjih letih pa so dobili tudi možnost črpanja evropskega denarja, ki jo spretno izkoriščajo. Projekt tokratne prenove je bil vreden skoraj 38 milijonov kun, kar je dobrih pet milijonov evrov, skoraj vsa sredstva, 95 odstotkov, pa je prispevala Evropska unija – iz nje so počrpali kar 36 milijonov kun oziroma 4,8 milijona evrov.
Za primerjavo povejmo, da živalski vrt v Ljubljani ni samo mlajši od svojega hrvaškega soseda, ampak je tudi precej manjši, čeprav ga ne obišče bistveno manj ljudi, saj vanj vstopi okrog 200.000 obiskovalcev na leto. Zajema 19,6 hektarja površin in ima 6,5 kilometra sprehajalnih poti, v njem pa prebiva 500 živali 119 vrst, od kalifornijskega morskega leva, geparda, perzijskega leoparda in sibirskega tigra do azijskega slona, žirafe, rdečega pande in surikate. Leva smo dobili leta 1996, a sta že poginila. Samec je poginil po ortopedski operaciji leta 2011, samica pa dve leti pozneje zaradi raka.
