Če je v zadnjem času kakšen film, ki je navdušil ali pa je vsaj blizu vsem, ki imajo radi vonj po bencinu in zažganih gumah, hrup motorjev in cviljenje gum, avtomobilske dirke ali zgolj predelane štirikolesnike, potem je to zagotovo Hitri in drzni. Oziroma če smo natančni, serija filmov Hitri in drzni, ki so jih doslej s kombiniranjem številk in besed iz naslova originala posneli sedem. Oziroma če smo še natančnejši, predvsem prvi trije deli, v katerih cestne dirke, predelani lepotci, kadri med popravljanjem štirikolesnikov v delavnicah in podobno zavzamejo večji del filma. Kasneje pač vse skupaj pade na raven klasičnih akcijskih filmov, z dodatkom atraktivnih kadrov med vožnjo avtomobilov in številnih drugih prevoznih sredstev.
Pri vsem skupaj pa je zanimivo, da so v omenjenih treh filmih najvidnejšo vlogo igrali športni japonski avtomobili. Če seveda izvzamemo prvo zvezdo, »ameriške mišice« v obliki dodgea chargerja, ki smo ga na tem mestu že predstavili. V filmih se tako pojavijo vozila vseh japonskih znamk, brez dvoma pa je najbolj izpostavljena oranžna toyota supra četrte generacije, ki jo je vozil Brian O'Conner (igral ga je žal preminuli Paul Walker).
Desetsekundni avtomobil
Toyota supra je tako po »minutaži« v prvem filmu iz leta 2001 izmed vseh vozil celo na prvem mestu, a do bleščečega oranžnega avtomobila, kakršnega smo si najbolj zapomnili, je prehodila dolgo pot predelave. Začne se s porazom O'Connerja na cestni dirki proti Dominicu Torettu (Vin Diesel), zaradi česar mu prvi dolguje svoj avto, atraktivnega mitsubishija eclipsa, a mu tega uniči skupina kriminalcev. Zato O'Conner, policist pod krinko, ki ima nalogo razkrinkati skupino cestnih roparjev pod vodstvom Toretta, svoje nadrejene prosi za nov avto, namenijo pa mu zarjavelo in komaj vozno supro, ki so jo dobili na odpadu. Čeprav najprej tarča posmeha in avto, za katerega Toretto O'Connerju navrže, da mu ne dolguje desetminutnega, temveč desetsekundni avto (avto, ki je sposoben četrt milje ali dobrih 400 metrov prevoziti pod desetimi sekundami, Američani radi imenujejo desetsekundni avto, op. p.), se kasneje ob velikih finančnih vložkih in z veliko dela v delavnici pretvori v pravega lepotca. V filmu se najprej izkaže že ob prvi vožnji, ko za seboj pusti ošabnega voznika ferrarija, ki O'Connerju in Torettu, ki njegov avto pohvalita, navrže, da si takšnega ne moreta privoščiti, kasneje pa pri O'Connerjevem reševanju Toretta med neuspešnim cestnim ropom, ko se izkaže, da je prvi dejansko policist pod krinko. Ter seveda ob znamenitem koncu in dirki »ena na ena« med O'Connerjem v supri in Torettom v chargerju, ki ga takoj po srečnem prečkanju železniške proge zbije tovornjak. Ker je charger uničen, Toretto pa poškodovan, mu O'Conner, ki z njim vmes naveže prijateljske vezi, tik preden mu na pomoč prihitijo kolegi policisti, izroči ključ supre rekoč, da mu tako in tako dolguje desetsekudni avto.
Prodali so jo na dražbi
Oranžna toyota supra se nato pojavi tudi v drugem delu filma, v petem in sedmem delu pa ne tako vidno vlogo in nepovezano z opisano za krajši čas odigrata še novejši v črni in beli barvi. Predelana lepotica se je sicer, tako jo vsaj predstavijo v filmu, lahko pohvalila s kar 540-konjskim motorjem, seveda pa so za snemanje uporabili kar lepo število različnih. Eno od njih, ki so jo uporabili tudi med snemanjem zadnjega prizora in za volanom katere je dejansko sedel Paul Walker, so na dražbi prodali za 185.000 ameriških dolarjev. Morda se to ne sliši tako veliko, a po drugi strani novi lastnik z njo zagotovo ne bo zmagal na nobeni ulični dirki. Njena oblika in zunanjost sta res enaki kot pri v filmu predstavljenem modelu, v resnici pa se pod njenim motornim pokrovom skriva običajen 3-litrski motor brez turbine in z »le« okoli 230 konjskimi močmi.
