Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se danes zagovarja pred očitki o podaljševanju čakalnih dob in drugimi kritikami iz interpelacije, ki so jo vložili v SDS. Pri tem znova napoveduje krajše čakanje. To namerava med drugim doseči s pozornim preverjanjem, kaj se dogaja s čakajočimi na seznamih. »Pokazalo se je, da je bil nekdo na čakalnem seznamu deset let, na teh seznamih pa so bili tudi umrli.«
Ministrica omenja tudi možnost, da bi v skrajševanje čakalnih dob začasno vlagali iz državnega proračuna. Vrste čakajočih se medtem še naprej podaljšujejo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na začetku septembra je na prvi ambulantni pregled predolgo čakalo 16.957 bolnikov, za dobro polovico več kot v enakem obdobju lani.
Skromen načrt dodatnih zdravljenj
»Zdravstvene storitve se plačujejo iz prispevkov, torej zdravstvene blagajne. Glede na to, da se snežna kepa čakalnih dob vali že zelo dolgo, pa bi se lahko za enkraten finančni učinek dogovorili tudi za nekaj dodatnega denarja iz proračuna, na primer prek tobaka oziroma trošarin,« je dejala Kolar-Celarčeva.
Premier Miro Cerar, ki je znova podprl zdravstveno ministrico, se do teh predlogov včeraj ni opredelil. Spomnil je, da Kolar-Celarčeva uživa podporo vseh koalicijskih strank, pri tem pa je znova okrcal zaviranje nove lekarniške zakonodaje, do katere so kritični v DeSUS in SD. V prihodnje bodo morali pri sprejemanju zdravstvene zakonodaje najti skupno pot, ugotavlja. »Če bomo iskreni v namenih, bomo omogočili ministrici, da zakone uveljavi v prihodnjih mesecih. Če bo nekdo zadnji hip hotel to preprečiti, bo moral pojasniti, zakaj,« je dejal.
Trenutno sicer kaže, da tudi naslednje leto denarja za dodatna zdravljenja in s tem skrajševanje čakalnih dob ne bo bistveno več kot letos. Glede na aktualni predlog finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi za to namenili slabih 11 milijonov evrov. Zadnjo besedo bo imela vlada, ki je letos za dodatne operacije odmerila osem milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, prvi pregledi pa so zdaj plačani v celoti. Upravni odbor ZZZS, ki ga vodi Lučka Böhm, je vlado maja zaman pozival, naj namesto vnovičnega dviga cen zdravstvenih storitev in s tem avtomatičnih dodatnih prilivov v bolnišnice raje poskrbi za več dodatnih zdravljenj. Za skrajševanje čakalnih dob bi glede na takratne pozive na ZZZS namenili 29,3 milijona evrov, torej bistveno več od zneskov, ki so v igri ob sestavljanju načrtov za prihodnje leto.
Sušelj: Zavedamo se, da je to premalo
»Teh slabih enajst milijonov evrov so sredstva, ki še niso bila razporejena. Zavedamo se, da je to premalo glede na potrebe. Za odpravo vseh čakalnih dob bi potrebovali 150 milijonov evrov, za tiste, ki jih je treba najbolj nujno skrajšati, pa bi bilo dovolj 16 milijonov evrov. V reševanje teh težav bi se moral nujno vključiti tudi državni proračun,« ugotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Marjan Sušelj. Poleg plačila dodatnih zdravljenj bo treba po njegovem reševati tudi kadrovske in organizacijske težave, ki prispevajo k čakalnim dobam.
Letošnje zgodnje odmerjanje denarja za krajšanje čakalnih dob v 2017 nekateri poznavalci pripisujejo pritisku, da bi bile ključne odločitve sprejete hitreje kot doslej. Dosedanji ukrepi imajo namreč pičle učinke tudi zaradi poznih odločitev vlade o finančnih okvirih, v katerih delujejo bolnišnice. Kasneje v letu, ko začnejo opravljati dodatna zdravljenja, manj jih opravijo, kažejo dosedanje izkušnje.
