Kaj pijejo v Hollywoodu in kaj glodajo ob tem, ko pijejo, smo lahko spoznali tudi v Ljubljani v Cankarjevem domu na elitni prireditvi Top vino. Slovenskim in tujim malikovalcem vrhunskih vin se je predstavil orkester najboljših vinarjev in vinskih kleti na svetu, s poudarkom na bordojskih chateaujih, vinih iz Burgundije, spremljevalni ekipi izbranih vin iz Toskane, Španije, Portugalske, Avstrije, Kalifornije in Nove Zelandije. Prisoten je bil tudi najeminentnejši razred slovenskih umetnikov predelave grozdja.
»To je najljubše vino Johnnyja Deppa,« je ob točenju nič kaj filigranske merice v kozarec na oddelku za bordojce v marmornati avli Cankarjevega doma, kjer je bila najeminentnejša predstavitev vin, odkar je Slovenija zakorakala po svoje, razlagal šef distributerjev vin iz najprestižnejše vinorodne dežele na svetu. No, odkar sta se s Francozinjo Vanesso Paradise ločila, menda Johnny biodinamično vino Chateau Pontet – Canet, ki ga šef vinograda neguje s konji in ne s traktorjem, za vinograde pa skrbi bolj kot za svojo frizuro, loka sam, in to v še večjih količinah, saj naroča še več steklenic kot prej, ko je bil poročen, se je še na hitro v angleški francoščini pošalil predstavnik Bourdeauxa.
Bordojci, cena določenih stekleničk, kot je Chateau Calon Segur, je dosegla tudi 140 evrov, so bili tudi najdražja vina na prvi prireditvi Top vino, ki sta jo organizirala Gašper Čarman, lastnik trgovine E-vino, in soorganizator Franci Kek, poleg Johnnyja Deppa pa po njih posega ne samo Hollywood, ampak ves svet. Nasproti reprezentance Francije v podobi burgundcev in bordojcev je bila predstavitev sirov iz Francije in Italije, narejenih iz mleka koz, ovc in krav, ter ogromnih nog rakovic iz severnih morij, ki jih lovijo televizijske zvezde iz Smrtonosnega ulova. Na voljo so bili prigrizki, ki se jedo z rokami, v podobi kornetkov, polnjenih z gorgonzolo in smetano ter posutih s suhimi malinami, gosja jetra, zavita v medaljončke, znamenita nogica španskega prašiča s krempeljci v obliki pršuta Jamon Iberico Belllota Admiracion, ki stane okoli 100 evrov za kilogram, in pa bretonske ostrige v ličnih lesenih zabojčkih. Čeprav se je okrog prebivalcev morja in predelanega mleka motovililo kar dosti ljudi, se je vse vrtelo okrog vin, šampanjcev in penin, tudi mize z žganji, med katerimi so bili prestižni konjaki Tesseron (najdražja steklenica je stala 500 evrov), so bile oblegane. Res pa je, da je hrana dokaj hitro pošla in tisti, ki so se na prireditev odpravili malce kasneje, tako ostrig kot tudi bordojcev niso mogli pokusiti v polni meri.
Ob vseh francoskih junakih, kjer se je zgrinjala množica kakšnih 1000 slovenskih pokuševalcev vin, ki so bili pripravljeni odšteti 40 evrov za vstopnico, je bila dobro obiskana tudi domača vinska reprezentanca, od največjih kleti, kot sta Vinakoper in Brda, do najbolj butičnih. Tudi zamejska falanga na čelu z Joškom Gravnerjem, ki ga sicer v Cankarjevem domu ni bilo, je pa o amforah oziroma kvevrih in biodinamični filozofiji umetnosti pridelave grozdja pripovedovala njegova hči. O kvevrih in sodih iz betona in kamna, ki so zadnja leta popestrili vinarski svet, se je razgovoril tudi Burjin Primož Lavrenčič, ki je razlagal, da je vino v sodih iz betona kot materino mleko, ki potuje iz leve v desno dojko. Beton je namreč narejen iz laporja, v Vipavski dolini pa je prav lapor tisti, ki bogati zemljo.
Kraševci, ki imajo okrog sebe veliko kamna, grozdje namakajo v kamnitih sodih, brez povezave z materinem mlekom, kot so razlagali pri Zidarichih, bolj gledališko predstavo predstavitve vin pa so imeli tudi pri Movii. Razlag o postopkih, mešanicah, zgodbah, filozofiji in umetnosti pridelave vin je bilo seveda ogromno, na koncu pa se je razigrana družina odpravila še v klub Top Six, kjer je tistim, ki jim je še ostalo zadosti moči, zažgolel dalmatinski častilec rujnega Petar Grašo.
