O tem, da se s konji lahko sporazumevamo veliko bolje, kot smo domnevali doslej, smo že pisali. Prav tako je splošno znano, da nas, vsaj kar zadeva določene ukaze, dobro razumejo tudi psi. V resnici pa nas razumejo še bolje, kot smo mislili. Znanstveniki z univerze Eötvösa Loránda v Bukarešti so v raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Science, namreč prišli do zanimivih ugotovitev.
V raziskavo so vključili 13 družinskih psov, med katerimi so bili večinoma škotski mejni ovčarji in zlati prinašalci, ter jim z magnetno resonanco merili dejavnost v možganih, medtem ko je njihov trener izgovarjal določene stavke, a z različno intonacijo. Trener je psom enkrat govoril stavke, ki jih lastniki psov uporabljajo za pohvale, drugič pa besede, ki nimajo posebnega pomena. Ton pohvalnih stavkov in stavkov brez pomena je bil enkrat topel, drugič nevtralen, tako da je pes slišal vse kombinacije, znanstveniki pa so z magnetno resonanco spremljali, kateri del možganov je pri poslušanju aktiven. Ugotovili so, da psi besede in njihov ton obdelujejo ločeno oziroma v različnih predelih možganov, ne glede na to, s kakšnim tonom so izrečene. Ton so registrirali v desni možganski polovici, besede pa v levi, tako kot ljudje.
Psi znajo ločevati med besedami in tonom
Ko so psi slišali pohvale v prijaznem tonu, se je aktiviralo njihovo središče za nagrade, torej tisti predel možganov, v katerem psi obdelujejo pozitivno pozornost in hrano. Pohvalne besede so obdelovali kot znane, ne glede na to, v kakšnem tonu so bile izrečene, kot pozitivno pozornost pa zgolj v primerih, ko so bile izrečene prijazno. Po besedah znanstvenikov pohvala za pse deluje kot nagrada, še večji učinek pa ima, če je pospremljena z ustreznim tonom, kar pomeni, da psi ne samo ločijo, kaj rečemo in kako to rečemo, ampak oboje tudi kombinirajo, da pridejo do prave interpretacije besed. Rezultati, ki jih je dala raziskava, ne dokazujejo, da psi lahko dojamejo natančen pomen vseh znanih besed, kaže pa, da zmorejo ločiti med besedami, ki so jih že slišali, in besedami, ki jih še niso, pa tudi to, da razumejo, da pohvalne besede prinašajo pozitivne rezultate. Psi sicer ne razumejo vsega, kar jim govorimo, vendar pa ločijo besede, ki imajo zanje pomen, in tiste brez njega. Ko lastniki psu ukažejo, naj sede, bo pes prepoznal besedo neodvisno od tona glasu ali telesne govorice človeka, enako pa bi, kot domnevajo raziskovalci, ugotovili tudi za druge živali, ki živijo z ljudmi, denimo za mačke in konje.
Najraje pohvala, nato hrana
Druga študija, ki so jo opravili ameriški znanstveniki in je bila objavljena v reviji Social, cognitive and affective neuroscience, pa je pokazala še nekaj – da je besedna pohvala pomembnejša od nagrade v obliki pasjega priboljška. Tudi pri tej raziskavi so znanstveniki to, kaj se dogaja v glavi psov, spremljali z magnetno resonanco, odziv psov pa so testirali s tremi igračami, ki so pomenile tri različne stvari: nagrado s hrano, pohvalo in nič od tega, torej brez nagrade. Štirje psi od 15 so največji odziv pokazali pri igrači, ki je simbolizirala pohvalo, devet jih je imelo podoben odziv na hrano in pohvalo, samo dva pa sta se najbolj odzvala ob simbolu za priboljšek.
