»Kazalo nam je odlično, le za zadnje metre je zmanjkalo. Ni nam uspelo sestaviti sprinterskega vlaka. Zafrknili smo,« je Žiga Horvat pospremil zaključek mladinske dirke svetovnega prvenstva v Dohi. Horvat, Žiga Jerman in Jaka Primožič so končali na petem, šestem in osmem mestu, kar je nesporno najimenitnejši moštveni dosežek mlade generacije, a še posebej v kolesarstvu štejejo zmage in medalje. Trojka je bila del ubežne skupine 18 kolesarjev, a ni zmogla uveljaviti številčne premoči. Razočaranje na dan, ko se je Karin Penko veselila 13. mesta kot najboljše uvrstitve mladink doslej.
Mladi so navdih starejšim. »Deseterica. Tega sem zagotovo sposoben. Je pa to loterija; samo enkrat zaviraš in je vsega konec,« Luka Mezgec glasno razkriva želje pred jutrišnjo cestno preizkušnjo 83. svetovnega prvenstva. Kamničan ima ob asistenci Luke Pibernika in Grega Boleta potencial za uvrstitev desetletja. Zaveda se izjemne priložnosti, zna prenesti pritisk in dokazano je v zelo dobri formi. Največja neznanka je puščavska vročina. Dokaz, da se po nekaj letih obeta sprinterski zaključek, so vse preizkušnje v Dohi, razen mladinske, ki so jo krojili Slovenci.
»Pričakujem sprint,« je jasen Mezgec. »Številčnost bo odvisna od selekcije, drugih reprezentanc in sreče. Upam, da bom preživel selekcijo izpadanja skozi puščavo zaradi padcev in vetra,« razmišlja kapetan, ki je prejšnjo nedeljo izvrstno opravil generalko na 110. ravninski klasiki Pariz–Tours z devetim mestom. Nalašč za samozavest. »Dokazal sem, da sprintersko žilico še imam. To sezono sem imel drugačno vlogo v moštvu Orica, kot sem jo imel prej v moštvu Giant Alpecin. Ni enako, če si na dirkah redno v vlogi liderja ali le dvakrat na mesec. Zanašam se na izkušnje.«
Mezgec se zaveda, da bo Slovenija z le tremi kolesarji v zelo podrejenem položaju. Na ravninskih trasah je številčnost ekip še toliko pomembnejša. Velesile vozijo z deveterico. »Bomo pač morali izkoriščati druge. Tudi prvak Peter Sagan se mora tako znajti. Razlika je, da Sagan v glavnini zaradi svoje karizme vedno dobi prostor, mi pa moramo uporabiti kakšen komolec in potem slediti. Vsak dober sprinter se mora praviloma v zadnjem poldrugem kilometru znajti sam, voziti spredaj, iskati pravo linijo, najti pravo luknjo v zavetrju za katerim od favoritov in upati na srečo,« pove, vedoč, da so favoriti Nemec Greipel, Britanec Cavendish, Belgijci, Nizozemci in seveda klubska kolega Avstralca Matthews in Ewan.
Ob treh kolesarjih, najmanj v zadnjih petnajstih letih, ima še najmanj težav selektor Gorazd Štangelj – glede razporeditve vlog za Grega Boleta in Luka Pibernika. »Eden bo dobil vlogo pomočnika Mezgecu, da pomaga popravljati pozicijo v koloni. Se pa še nisem odločil, kateri.« Pibernik? »Poznam tekmece, zato bo v morebitnem zaključku lažje. Vem, kako ravnati. Mislim, da sem svojo vlogo in pomoč v Lampreju dobro opravljal. Tudi z Lukom se dobro ujameva in mislim, da bo to samo dobro za reprezentanco. Upam, da bom izpolnil selektorjeva pričakovanja,« je motiviran najmlajši, Luka Pibernik, lani 47. v ameriškem Richmondu.
Da bi utegnil biti Biser Katarja naklonjen Slovencem, kaže tudi tradicija. Ravnina je zgodovinsko bolj naklonjena kolesarjem izpod Alp. Slovenija ima v zadnjih petnajstih letih pet uvrstitev med deseterico, vse v sprinterskih zaključkih večjih skupin. Z zlatimi črkami je v Lizboni 2001 zapisan bron Andreja Hauptmana, mentorja Luke Mezgeca in trenerja Jermana. Hauptman in Zoran Klemenčič sta bila četrti in peti v belgijskem Zolderju za Cipollinijem, ter Uroš Murn v Salzburgu in Borut Božič na Kozjem griču nad Kobenhavnom (2011) sedma. Zadnja leta je bilo veliko zapletov, nesreč in okvar. »Upam, da smo s smolo opravili,« se na Fortuno obrača Štangelj. »Treba bo tvegati. Pričakujem, da se bomo vrnili med svetovne velesile,« upa Štangelj.
