Za Francijo je hud udarec, ker je Poljska »zaradi razlik med obema stranema« nenadoma prekinila lani začeta pogajanja z Airbusom o nakupu 50 helikopterjev caracal in se odločila za 21 ameriških helikopterjev black hawk. Posel naj bi bil vreden 3,1 milijarde evrov, za Francijo, ki si najbolj lasti evropski Airbus, pa je to tudi jasen znak, da bo v prihodnjih letih, ko namerava sedanja proameriška vlada v Varšavi porabiti 30 milijard evrov za modernizacijo svoje vojske, francoska oborožitvena industrija pri takih velikih poslih, kot je med drugim poljski nakup podmornic, ostala praznih rok.
Prav orožje je glavni izvozni adut Francije, ki je torej še nedavno upala, da ga bo zlasti veliko lahko izvozila na Poljsko. Morda so v začetku oktobra iz Francije prihajale preglasne kritike na račun skrajno konservativnih članov sedanje poljske vlade, ki so si, sicer zaman, prizadevali za popolno prepoved splava. Verjetno je tudi, da vlada v Varšavi vidi dolgo roko Pariza v postopku evropske komisije proti Poljski, ki naj bi onemogočala neodvisnost sodne veje oblasti in medijev.
Airbus zahteva odškodnino
Sicer je radikalno desna stranka Zakon in pravičnost (PiS) pred prihodom na oblast ostro kritizirala odločitev tedanje liberalne vlade za Airbus, ki drugače kot konkurenta iz ZDA in Italije ni imel tovarne na Poljskem. A po zmagi na volitvah jeseni 2015 je PiS nadaljevala pogajanja s francosko vlado in Airbusom, ki je obljubil, da bo na Poljskem odprl tovarno helikopterjev, kjer bi, vsaj po sedanjih izjavah iz Airbusa, delalo 3800 Poljakov.
Zdaj Airbus zahteva odškodnino, ker je še pred koncem pogajanj začel proizvajati helikopterje. Govornica poljskega obrambnega ministrstva Katarzyna Jakubowska pa odgovarja: »Poljska bi morala zahtevati odškodnino od Francije, ki se ni držala dogovorov.«
Pariz je zagrozil s prekinitvijo sodelovanja na področju obrambe. Predsednik François Hollande pa je »preložil« obisk na Poljskem, predviden za minuli četrtek. Pred nekaj dnevi je izjavil: »Nekatere evropske države mislijo, da bodo ZDA vedno tu in jih bodo varovale. Tako celo kupujejo orožje od ZDA in ne od Evropejcev.« Bolj diplomatski je premier Manuel Valls: »Pogodba (z Airbusom) bi pomagala vzpostaviti skupno evropsko obrambno politiko, ki so si jo Poljaki sami želeli.« Eden od Hollandovih svetovalcev pa je dejal: »Poljska tvega, da bo izolirana, ko se bodo odnosi med EU in Rusijo izboljšali.«
Prav smešen je bil na Poljskem odziv namestnika obrambnega ministra Bartosza Kownackega na poljski televiziji: »To so ljudje, ki smo jim pred nekaj stoletji predstavili vilice, kar bi lahko razložilo njihovo vedenje danes.« Sicer je v Franciji vilice uvedel Henrik III., francoski kralj v letih 1574–1589, pred tem kralj Poljske (v filmu Kraljica Margot predstavljen kot gej). Nekateri zgodovinarji sicer menijo, da jih je odkril v Benetkah. Kakor koli že, tudi v poljski vladi so Kownackega zaradi te izjave kritizirali. Tednik Polityka pa je zapisal: »Minister Kownacki je morda prvi politik, ki je naredil diplomatski samomor z vilicami.«
