Kajenje je s pljučnim rakom tesno povezano: od desetih bolnikov jih je kar osem kadilcev.
»Vedno se splača nehati kaditi, vendar se je treba zavedati, da je tudi pri nekdanjih kadilcih večje tveganje za razvoj te bolezni,« je na srečanju, ki ga je na temo pljučnega raka pripravilo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, povedala doc. dr. Mirjana Rajer, specialistka radioterapije, ki se na Onkološkem inštitutu Ljubljana posveča zdravljenju raka pljuč. Svetuje, da se je prav tako dobro izogibati pasivnemu kajenju. Z rakom pljuč je povezana tudi izpostavljenost radonu, azbestu in drugim škodljivim snovem v delovnem okolju in drugod. Za to boleznijo lahko zbolijo tudi nekadilci.
Med nekadilci, ki jih je zadela ta bolezen, se je znašel tudi Ljubljančan Bojan Pajnič. K zdravniku ga je spomladi letos prignal suh kašelj, ki mu je čez mesec dni sledilo težko dihanje; rentgen pljuč je pokazal, da je nekaj narobe. Na kliniki Golnik so opravili še CT pljuč in druge preiskave in po 14 dneh je bilo jasno, da gre za raka pljuč. Diagnoza ga ni presenetila, saj je čutil, da je to to, je povedal. Za seboj ima štiri kemoterapije, toliko ciklov zdravljenja ga še čaka. Zdravljenje učinkuje in tumor se zmanjšuje. Tarčno zdravljenje ne pride v poštev, za operativno pa je bilo prepozno, ker se je tumor že preveč razširil.
Kljub temu vse skupaj odlično prenaša, pravi. »Bolezen je treba sprejeti. Jaz sem svoj tumor sprejel in mu rečem: Pazi se, kajti če bom umrl jaz, boš tudi ti. Sem veren človek in ni me strah umreti, bolj me skrbi, kako bi to sprejeli domači,« je povedal. Drugače pa sedaj, razbremenjen vseh službenih obveznosti in stresa, uživa vsak dan posebej in ima končno čas tudi za hobi: raziskuje rodovnik za vso faro.
Izrežejo lahko vse, a to ni smiselno
Zdravljenje raka pljuč prilagodijo razširjenosti bolezni in potrebam bolnika. Če je tumor omejen samo na pljuča, zadošča kirurško zdravljenje, ki mu včasih sledi preventivna kemoterapija, da preprečijo ponovitev bolezni.
»Kirurško lahko pozdravimo od 60 do 70 odstotkov bolnikov z majhnimi tumorji,« je pojasnil asist. dr. Tomaž Štupnik, torakalni kirurg iz UKC Ljubljana. Ker pa žal pri večini bolnikov bolezen odkrijejo, ko je že napredovala, lahko od 1200 bolnikov operirajo le od 250 do 300 bolnikov na leto. Rak se ne širi samo v pljučih, širi se lahko tudi po dihalnih poteh, v bezgavke v medpljučnem prostoru, v velike žile, srce, trebušno prepono, požiralnik... »Vse to lahko izrežemo, a je vprašanje, ali je to tudi smiselno,« je povedal kirurg.
Po standardni operaciji odstranijo pljučni reženj, v katerem je tumor. Režnjev je pet, kar pomeni, da z enim režnjem bolnik izgubi tudi do 20 odstotkov pljučne funkcije. Še veliko hujše so posledice, če odstranijo celo pljučno krilo. V zadnjih letih se zato uveljavlja tako imenovana segmentna resekcija, ko odstranijo bistveno manjše dele pljuč in z enim segmentom bolnik izgubi samo pet odstotkov pljučne funkcije. Danes kar 80 odstotkov bolnikov operirajo laparoskopsko in okrevajo zelo hitro.
Celo pljučno krilo so pred osmimi leti odstranili Faiku Aidaroviću. Težave je imel že leto prej: bolelo ga je ob globokem vdihu, pritisku na prsni koš... Dve leti prej je nehal kaditi. »Zdravniki so rekli: kajenje, delo v kemični tovarni, stres, življenje brez redne prehrane...« opisuje, kaj vse naj bi prispevalo k razvoju raka. Pred operacijo je prejel kemoterapijo, da se je tumor zmanjšal. Po zdravljenju je življenjski slog obrnil na glavo in poskuša živeti čim bolj zdravo. Bolj kot njegova bolezen ga je prizadela bolezen žene, ki je nekaj mesecev za njim zbolela in umrla za rakom dojke. Podporo je našel v skupini za samopomoč pri Društvu onkoloških bolnikov. Na kontrolo hodi enkrat na leto in je vse v redu, pove zadovoljno.
Zelo učinkovita imunoterapija
Kadar je rak omejen na pljuča ali morda še na bližnje bezgavke, pride v poštev tudi obsevanje. Bolniki prejmejo visoke odmerke obsevanja in ker potrebujejo od 25 do 33 obsevanj, zdravljenje traja več tednov. Obsevanje je nujno tudi, ko bolniku grozi zapora dihalne poti, je pojasnila Mirjana Rajer.
Proti razširjeni bolezni se bojujejo s sistemskim zdravljenjem, pri katerem zdravilo po krvnem obtoku pride na vsa mesta v telesu. Tukaj ob že omenjeni kemoterapiji lahko uporabijo tudi zdravljenje s tarčnimi zdravili in imunoterapijo.
»Tarčna zdravila so pri bolnikih, ki imajo take značilnosti tumorja, da jih lahko uporabimo, bistveno učinkovitejša od kemoterapije,« je povedala dr. Mojca Unk, onkološka internistka. Zelo učinkovita je tudi imunoterapija, pri kateri bolniki prejemajo določena protitelesa, ki vplivajo na imunski sistem, da se lahko sam učinkoviteje bojuje proti raku. Ker še ne znajo določiti, katerim bolnikom imunoterapija koristi in katerim ne, na tak način zdravijo vse bolnike, ki so že končali kemoterapijo.
Kljub temu pri večini bolnikov bolezen zmaga, saj pet let po diagnozi živi le še 15 odstotkov bolnikov, preživetje pa se kljub napredku medicine ne izboljšuje, je povedala Unkova. Bolnikom, pri katerih bolezen napreduje, s paliativnim zdravljenjem pomagajo, da čim kakovostneje preživijo zadnje obdobje svojega življenja.
