Medtem ko se je preživetje doslej izboljšalo pri večini rakavih obolenj, se je pri raku pljuč izboljšalo le za dva odstotka in pet let po odkritju bolezni doživi le 15 odstotkov bolnikov. Razlog za to je predvsem pozno odkritje bolezni, saj se večina bolnikov začne zdraviti v napredovani fazi bolezni.
Obolevnost pri ženskah narašča
Obolevnost za pljučnim rakom se je pri moških ustalila in zboli od 80 do 90 posameznikov na 100.000 moških; pri ženskah zboli več kot 30 posameznic na 100.000 žensk, pojavnost pa narašča. Epidemijo pljučnega raka opažajo zlasti pri mlajših ženskah, starih od 40 do 60 let. "Pri njih obolevnost narašča, saj so ženske začele množično kaditi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, moški pa mnogo prej. Danes kadijo ženske enako množično kot moški in gredo po isti poti kot moški, je opozoril prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., radiolog z Onkološkega inštituta Ljubljana (OI). Vendar so ženske na slabšem. Epidemiološke raziskave namreč kažejo, da so bolj dovzetne za škodljiv vpliv tobaka kot moški in imajo zato več možnosti, da bodo zbolele. Danes je tretjina bolnikov žensk, vendar se bo stanje v prihodnje uravnotežilo. Spola pa sta se skoraj že uravnotežila pri obolevanju ljudi, mlajših od 50 let, je povedal Zwitter.
Za rakom pljuč večinoma zbolijo kadilci, nekdanji kadilci, pasivni kadilci, do deset odstotkov med bolniki pa ni nikoli kadilo. To bolezen namreč povzročajo tudi škodljive snovi iz delovnega in bivalnega okolja, predvsem azbest. Raziskava, ki jo je opravila radiologinja na OI mag. Mirjana Rajer, dr. med., je pokazala, da veliko bolnikov dela v slabih razmerah in umazanih poklicih. Za še poseben dejavnik tveganja za razvoj raka pljuč se je pokazalo delo v kovinski industriji. Zwitter meni, da bi morali pristojni to upoštevati in preprečiti obolevanje. Nadpovprečno veliko je med bolniki tudi ljudi iz nizkih socialnih slojev in priseljencev.
Kljub temu je kajenje še vedno daleč največji dejavnik tveganja. "Včasih so rekli, da rak nastane, ko 20 let pokadiš 20 cigaret na dan. Govorili so tudi, da če 15 let ne kadiš, se po tveganju približaš nekadilcem. A to ni res, saj v ambulanto pride s tumorji vedno več bolnikov, ki so nehali kaditi pred 10 ali 15 leti, je povedala prim. Nadja Triller, dr. med., iz Bolnišnice Golnik in predsednica Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. H kajenju je torej treba dodati tudi škodljivosti okolja in druge dejavnike, na primer genske, in ti učinke potencirajo.
Tumorska ambulanta
Presejalni testi za pljučnega raka se niso nikjer po svetu izkazali za dobre, si pa želijo najti kazalce, s katerimi bi bolnike odkrivali v zgodnjem obdobju bolezni, je povedala Nadja Triller. V Sloveniji odkrijemo v ozdravljivem obdobju bolezni le 16 do 20 odstotkov bolnikov, "tako da pri tem kakega velikega napredka nismo dosegli," je povedala Trillerjeva. Po preživetju bolnikov smo še vedno pod povprečjem EU; na Nizozemskem, na primer, pet let po diagnozi preživi 25 odstotkov bolnikov.
Pljučni rak namreč začne kazati simptome šele takrat, ko že zaseva: ko prerašča centralno dihalno pot in začne bolnik kašljati, ko raste v prsno steno in začne bolnika boleti ali pa se pokažejo težave zaradi oddaljenih zasevkov. Da bi bolezen vendarle prepoznali v zgodnjem stadiju, bi bilo treba ljudi - še posebno kadilce - poučiti o znakih, ki so morebiti začetni znaki bolezni, o tem pa je treba izobraževati tudi zdravstvene delavce, da bodo bolnikove težave vzeli resno.
Prim. Marija Vegelj Pirc, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je povedala, da bolniki pogosto potožijo, da jih je osebni zdravnik prepozno poslal na nadaljnjo obravnavo ali da ni resno vzel njihovih težav. Spomnila je tudi, da je pri raku pljuč bolezenski proces lahko zelo dolg, med napredovanjem bolezni se bolnik srečuje s številnimi težavami in bolečinami, zato potrebuje pomoč in podporno (paliativno) zdravljenje.
Da bolniki ne bi čakali na obravnavo, so na Golniku odprli tako imenovano tumorsko ambulanto, kamor lahko bolnika s sumom, da gre za pljučnega raka, napoti izbrani zdravnik ali specialist. Bolniku postavijo diagnozo v desetih dneh, v naslednjih 20 dneh pa že začne z zdravljenjem, je zagotovila Trillerjeva. Še vedno pa traja povprečna doba, da bolnik pride v ambulanto, 60 dni do enega leta. To kaže, da morajo na področju izobraževanja narediti še veliko, ugotavlja zdravnica.
Zdravljenje neozaveščenih bolnikov je nevarno
Da bi javnost informiralo o tej bolezni, so pri Društvu onkoloških bolnikov in Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov izdali nekaj zloženk, najnovejša publikacija pa je Vodnik za bolnika na poti okrevanja, ki ga je napisal Matjaž Zwitter. "Zdravljenje neozaveščenih bolnikov je nevarno za oba, za bolnika, ki ne pričakuje zapletov, in za zdravnika," je opozoril. Meni, da imajo pri ozaveščanju o pljučnem raku veliko vlogo tudi bolniki sami, tako pri vzgoji za nekajenje, spodbujanju sobolnikov, da ne vržejo puške v koruzo, in pri destigmatizaciji bolezni, saj so jo bolniki včasih skrivali.
