Pande so simpatični, na pogled okorni, nerodni in leni, kot igrače so zvesti spremljevalci najmlajših, nastopajo v risankah, do pred kratkim pa so bili ena najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu. V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo na svetu samo še 1200 pand, danes jih je okoli 2000 in so uvrščeni v skupino »ranljivih« živalskih vrst.
V preteklosti so ti črno-beli medvedi živeli na ogromnem območju Kitajske, zaradi razvoja industrije, priseljevanja in krčenja gozdov pa trenutno živijo samo na območjih, kjer še raste bambus. Ta namreč zajema kar 99 odstotkov njihove prehrane, za ohranjanje zadostne količine energije pa ga na dan pojedo 12 do 36 kilogramov. »Sprememba statusa te živalske vrste kaže, da lahko s skupnimi močmi politika, znanost in lokalne skupnosti rešimo rastlinstvo in živalstvo, s tem pa izboljšamo biotsko raznovrstnost,« je dobro novico komentiral Marco Lambertini, direktor Svetovne organizacije za zaščito narave, WWF. Spremembe so bile počasne, saj je bilo za povečanje števila v naravi živečih pand potrebnih kar 35 let trdega dela, vendar Kitajska zdaj ne sme spati na lovorikah, opozarjajo v Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN).
Narava vedno teži k ravnovesju
Narava sama brez človeka lahko preživi, obratno pa ne gre, pravijo na ZRSVN, a ponovna vzpostavitev ravnovesja pri nekaterih vrstah brez človekove pomoči danes ne bi bila več mogoča. To je začarani krog, v katerem človek uničuje naravo, živalske in rastlinske vrste, po drugi strani pa jih skuša rešiti. »Narava vedno teži k ravnovesju, človek pa je del nje, a z vsakim posegom vpliva na svoje okolje, s tem pa ruši njegovo ravnotežje. Potem ga mora s posegi vzpostavljati na novo,« razlagajo. Za reševanje pand je bila ključna obnovitev njihovega habitata, a lahko se zgodi, da bo ves trud Kitajcev zaman in bodo podnebne spremembe v prihodnjih desetletjih pande pahnile nazaj v skupino najbolj ogroženih živali. Napovedi namreč kažejo, da bi v 80 letih zaradi spremembe temperatur lahko izginila kar tretjina bambusa. »Za njegovo rast bo postalo prevroče, pande pa so od njega povsem odvisni,« je za BBC povedal Craig Hilton Taylor, vodja rdečega seznama ogroženih živalskih in rastlinskih vrst pri Svetovni zvezi za varstvo narave (IUCN).
»Zaradi segrevanja ozračja se spreminjajo habitati in s tem združbe. Živalske vrste se morajo temu prilagoditi, se preseliti (tiste, ki to zmorejo) ali pa izumrejo. Na splošno imajo vrste različno toleranco glede tega, v kakšnih razmerah še lahko preživijo, največ težav imajo tako imenovani specialisti. Ti potrebujejo za svoj obstoj natančno, ozko specializirane razmere in če se te spremenijo, izgubimo vrsto,« vpliv podnebnih sprememb na floro in favno komentirajo v ZRSVN.
Za ohranitev živalske vrste lahko človek poskrbi tudi tako, da jo vzgaja in razplojuje zunaj njenega naravnega okolja, na primer v živalskih vrtovih. »Živali v ujetništvu so kot zavarovalna polica,« opiše Hilton Taylor, a doda, da jih je sčasoma treba spustiti (nazaj) v naravno okolje. Izpustitev na »svobodo« pa nima vedno srečnega konca: leta 2007 so na Kitajskem v divjino spustili prvega pando, skotenega v ujetništvu, a so ga kmalu pretepli v divjini živeči samci in napada ni preživel. V nekaterih živalskih vrtovih pande umetno oplodijo; tako sta se pred kratkim skotila dvojčka v živalskem vrtu v Atlanti. Mnogi vrtovi pande snemajo, njihove dogodivščine pa lahko po spletu spremljamo po vsem svetu. Pande lahko tudi virtualno posvojimo, kar pomeni, da organizaciji ali parku, kjer skrbijo zanje, nakažemo določeno vsoto denarja, v zameno pa dobimo potrdilo s fotografijo »našega« pande, v nekaterih primerih pa še kakšno darilce.
Med najbolj iskanimi so rogovi nosorogov in slonovina
Na rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst je ogromno različnih živali (nosorogi, gorile, giboni, sloni, mravljinčarji, tigri), a pande zaradi simpatičnosti izstopajo, za njihovo reševanje pa je vloženega več truda. »Za nekatere vrste pravimo, da so karizmatične. To so tiste, ki so tako posebne, da pri ljudeh vzbujajo močna čustva,« navdušenje nad pandami opisujejo v ZRSVN in dodajajo, da so za strokovnjake vse prosto živeče vrste enakega pomena, saj lahko narava svojo vlogo opravlja le, če so vrste v ravnovesju. Zato si je treba prizadevati tudi za ohranitev drugih, morda malo manj simpatičnih živalskih vrst, na primer gorske gorile, nosoroga ali afriškega slona, ki večinoma izginjajo zaradi krivolova. Pri krivolovu in preprodaji živalskih delov, kot so slonovina, tigrove kože ali kosti, se obrača toliko denarja kot na primer pri preprodaji drog ali orožja. Rogovi nosorogov so zelo iskani v Aziji; v Vietnamu rog uporabljajo za zdravljenje raka in alkoholnega mačka, pa čeprav ni nikakršnih znanstvenih potrditev njegovih zdravilnih učinkov. »Z ozaveščanjem ljudi bi morali zmanjšati povpraševanje po teh izdelkih, hkrati pa pomagati državam, v katerih prihaja do nezakonitega lova. Krivolovci so namreč večinoma bolje opremljeni kot čuvaji parkov in čuvaji so velikokrat žrtve napadov,« razlagajo v ZRSVN. To področje sicer ureja Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) iz leta 1975. Mednarodno trgovanje z vrstami je dovoljeno le, če poteka v obsegu, ki ne škoduje preživetju vrste v naravi.
Na svetu živi okoli dva milijona živalskih vrst, pri nas med 15.000 in 20.000, od tega jih 850 pretežno živi samo na ozemlju Slovenije, ki po pestrosti živega sveta spada med prvih pet držav v Evropi. Ogroženih je okoli 2000 živalskih vrst, na rdečem seznamu med drugimi najdemo šakale, netopirje, volkove, rise, rjavega medveda, pa tudi muflone, gamse, najbolj ogrožene pa so dvoživke in različne vrste dnevnih metuljev. »Varstveni režim za varstvo ogroženih vrst določa, da je ogrožene živali prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, vznemirjati, zadrževati v ujetništvu, prodajati, odstranjevati in uničevati njihove strukture (npr.: gnezda, brloge),« pravi Andrej Vuga z Agencije RS za okolje (Arso).
