Mačja pandi Shana in Magu kljub svoji ljubkosti med obiskovalci Živalskega vrta Ljubljana nista na prvem mestu. »Premalo sta aktivna,« je pojasnila biologinja in pedagoška vodja v živalskem vrtu Irena Furlan, medtem ko sta mačja pandi počivala na najvišjem deblu v njuni ogradi – na njunem najljubšem prostoru za prebijanje dneva v vodoravnem položaju, je dodala Furlanova.
Mačji pande so rastlinojede zveri
Lenobna narava Shane in Maguja izvira iz njunega biološkega ustroja, sta pojasnila Furlanova in oskrbnik mačjih pand Boštjan Lipovšek. Mačji pande so namreč rastlinojede zveri – ne gre za napako narave pri stvaritvi teh živali, temveč za prilagoditev živalske vrste na spremenjene pogoje v naravi. To pomeni, da so mačji pande nekoč v naravi bili plenilci, a so se prilagodili na rastlinsko hrano zaradi sprememb v njihovem okolju. Jedo predvsem bambusove brste in liste, ki predstavljajo kar 90 odstotkov njihove prehrane.
»Bambus je energetsko zelo slaba hrana, mačji pande pa imajo poleg tega kratka prebavila, ki so prilagojena za beljakovinsko prehrano zveri. Zato morajo na dan pojesti tri kilograme hrane, da dobijo dovolj energije. Sami tehtajo približno tri in pol kilograme, kar pomeni, da na dan pojedo skoraj toliko, kot so težki,« je povedal Lipovšek in pojasnil, da mačji pande večinoma le jedo in spijo, da ohranijo čim več pridobljene energije.
Ob tem pa imajo te živali še eno zanimivo posebnost. »V naravi obstaja več vrst bambusa, mačji pande pa navadno jedo le tisto vrsto, na katero so jih navadili njihovi starši,« je povedal Lipovšek. Ker je pri nas le nekaj vrst bambusa, zna biti skrb za prehrano teh živali še dodatno zahtevna. Mačji pande namreč potrebujejo veliko časa, da se navadijo na okus druge vrste bambusa, je povedal Lipovšek. Shana in Magu imata rada tudi grozdje in melone, ki jih oskrbniki uporabljajo kot nagrado pri učenju. »Vendar ju včasih niti sadje ne gane. Če jima naša prisotnost ne prija, enostavno ne prideta z drevesa, ne glede na priboljšek,« je še dodal.
Shana je Maguja takoj postavila na njegovo mesto
V ogradi mačjih pand je šefinja Shana. »Ko se z Magujem srečata na veji, jo slednji kar preskoči, da se ji umakne,« je povedala Furlanova, ki se spominja, da je Shana že ob prvem srečanju Maguju postavila meje. »Ko smo ga dali v ogrado, jo je šel povohat, in ko je prišel do njenega obraza, ga je nežno s tačko odrinila, češ 'tukaj je meja, bližje ti ne pustim',« je dejala Furlanova.
Njun odnos je sedaj bolj tesen, saj sta Shana in Magu že poskusila ustvariti potomstvo. »Pred dvema letoma je Shana že pripravljala gnezdo za mladiče, ampak na koncu ni bilo nič iz tega. Mogoče zato, ker je bil tisto leto žled in smo ju morali premestiti v zaprte prostore, saj so zaradi žleda povsod padale veje ali drevesa. To je bilo zanjo stresno obdobje in zato ni bilo nič,« je ugibal Lipovšek. Njuna ograda je že pripravljena za morebitno mladež, saj ima Shana na voljo kar nekaj hišic za mlade, ki jih samice mačjih pand – podobno kot domače mačke – selijo, če jih v določenem prostoru kaj zmoti.
»Do zdaj se nismo posebej ukvarjali s tem, da bi imela mladiče. Bomo pa letos jeseni poskušali natančneje ugotoviti, kaj bi lahko bil vzrok, da nista bila uspešna. Pariti se smo ju namreč že videli,« je dodal njun oskrbnik. Povsem lahko se zgodi, da z njima biološko ni nič narobe, a da nimata mladičev, ker je samica presodila, da niso primerni pogoji za vzrejo legla, je še dodal Lipovšek. Problem za mladiče so lahko poletne temperature. Za mladiče mačjih pand naj bi bile smrtno nevarne že temperature nad 27 stopinj Celzija, je razkril Lipovšek. Da bi Shani pomagali, so oskrbniki v ogradi uredili podzemni brlog, v katerem bi samička lahko mladiče vsaj nekoliko zaščitila pred poletno vročino.
V naravi jih najbolj ogrožamo ljudje
Ta zanimiva živalska vrsta je v naravi zelo ogrožena. Njen dom so gozdovi na območju Himalaje, ki jih ljudje krčijo oziroma drobijo življenjski prostor mačjih pand, je razložila Furlanova. Dodaten problem predstavlja lov mačjih pand zaradi njihovih kožuhov oziroma zaradi prodaje teh živali kot hišnih ljubljenčkov. Ljubljanski živalski vrt zato sodeluje tudi pri ohranjanju teh pand v njihovem naravnem okolju in vsako leto nameni nekaj denarja za projekt Skrbniki gozda, ki poteka v delu Nepala na meji z Indijo.
