Smo Slovenci res postali boljši plačniki?

Proti jugu in vzhodu Evrope več neplačnikov

Zakaj smo Slovenci postali boljši plačniki kot državljani zahodno- in vzhodnoevropskih držav? Samo Lubej, neodvisni finančni strokovnjak, meni, da je zakonodaja tista, ki pri nas določa kratke plačilne roke. Ocenjuje tudi, da pri naši plačilni disciplini ne igra posebne vloge strah pred rubeži in izvršbami. »Razmere pri nas so se nekoliko umirile in večina ljudi račune plačuje prek trajnih nalogov. To pomeni, da se računi izdajajo prve dni v mesecu, plačani pa so sredi meseca.« Hkrati poudarja, da je treba ločiti med predvidenim in zakonsko določenim plačilnim rokom ter obdobjem, ko se račun tudi dejansko plača. »V severnem delu zahodne Evrope je zamujanje s plačilom izjemno redko, bolj ko gremo proti jugu in vzhodu stare celine, več je zamujanja s plačili,« dodaja Lubej.

Plačilna nedisciplina je še kako živa

Nasprotno pa davčni strokovnjak Darko Končan ne verjame, da smo Slovenci dobri plačniki. »Plačilna nedisciplina pri nas je takšna, da smo pred leti morali sprejeti poseben zakon, ki ureja to področje. In če drži, da se računi res plačujejo, je pri tem bistven tudi podatek o roku plačila. Običajno je ta 18 ali 15 dni. Če bi bil rok plačila 30 dni, bi se našli nekateri posamezniki, ki bi rok plačila še preložili,« meni Končan. Pri tem pa so pomembne tudi sankcije za neplačevanje računov, saj imamo v Sloveniji visoke zamudne obresti.

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.