Mestna občina Ljubljana bo kmalu lahko nadaljevala projekt gradnje suhega zadrževalnika v Brdnikovi ulici, ki bo po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića Rožno dolino varoval pred poplavami iz smeri Glinščice. Janković je namreč povedal, da je občanka, ki je sprožila postopek, da bi postala stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vendarle umaknila svojo pritožbo in tako omogočila nadaljevanje projekta.
»Pričakujemo, da bo gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno v tem mesecu. Potem bomo lahko objavili razpis za izbor izvajalca gradnje,« je napovedal ljubljanski župan, ki upa, da ne bo še kakšna pritožba na izbor izvajalca začasno ustavila projekta. Kdaj bo izbrani izvajalec lahko začel gradnjo, Janković ni natančno napovedal. To je odvisno od dveh dejavnikov, in sicer od vremena in dovoljenja naravovarstvenikov, saj se bo gradnja morala prilagajati živalim, ki na tem območju živijo. Ves čas gradnje bo občina morala tudi izvajati monitoring metuljev, dvoživk in želv močvirskih sklednic, saj jim to nalaga naravovarstveno soglasje agencije za okolje, so januarja pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.
Država že poslala geometre
Suhi zadrževalnik v Brdnikovi ulici bo v času poplav lahko zadržal 750.000 kubičnih metrov vode. Celoten projekt naj bi po ocenah občino stal devet milijonov evrov, izveden pa naj bi bil v dveh fazah. V prvi bo izbrani izvajalec moral zvišati severni krak Brdnikove ulice in rekonstruirati most čez Glinščico. V drugi fazi pa bo treba namestiti zapornice, povišati desni breg Glinščice in rekonstruirati križišče Brdnikove ulice in Poti za Brdo. V osnutku proračuna za leto 2017 je občina predvidela 3,2 milijona evrov za izvedbo prve faze projekta v Brdnikovi ulici, za poplačilo obveznosti za izvajanje monitoringa živih bitij na območju zadrževalnika pred začetkom gradnje in za začetek priprave projektne dokumentacije za ukrepe v drugi fazi urejanja zadrževalnika.
Da pa bo jugozahodni del Ljubljane še bolj varen pred poplavami, bo morala svoje delo opraviti tudi država, ki je odgovorna za ureditev Malega grabna. Janković je optimističen, da se je država zdaj resno lotila izvajanja projekta Gradaščica, kamor spadata med drugim ureditev Malega grabna in gradnja zadrževalnika Razori v sosednji občini Dobrova - Polhov Gradec. Po naročilu države so na terenu že geometri, ki merijo, katera zemljišča potrebuje država za izvedbo protipoplavnih ukrepov. »Pozivam vse lastnike zemljišč, naj prodajo zemljišča,« je na lastnike apeliral Janković, ki ne želi, da bi zapleti s pridobivanjem zemljišč upočasnili izvajanje nujno potrebnih protipoplavnih ukrepov.
