Direkcija za vode je prebivalcem Viča, Rožnika in Trnovega predstavila načrt izvajanja prve etape projekta Gradaščica, v sklopu katerega bodo pred poplavami zavarovani jugozahodni del Ljubljane in kraji v občini Dobrova - Polhov Gradec. Prva faza predvideva predvsem ukrepe na Malem grabnu, ki predstavlja en krak Gradaščice na območju Ljubljane.
Na direkciji za vode so napovedali, da se bodo še ta mesec lotili pridobivanja potrebnih zemljišč, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Ljubljane se bo država morala dogovarjati z 200 lastniki. Cene odkupa zemljišč po besedah direktorice urada za upravljanje z vodami Suzane Stražar še niso definirali, direktorica prav tako ni imela podatka, koliko kvadratnih metrov zemljišč morajo odkupiti.
»Upam, da direkcija ne bo imela problemov, kot jih ima občina z gradnjo zadrževalnika visokih voda na Brdnikovi. Zaradi pritožb in postopkov ta projekt zamuja že osem mesecev,« je dejal načelnik ljubljanskega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo Robert Kus. Ljubljanska občina je namreč pridobila gradbeno dovoljenje za posege na Brdnikovi, vendar to ni pravnomočno zaradi pritožb nekaterih lastnikov tamkajšnjih kmetijskih zemljišč.
Računajo na denar iz bruseljske blagajne
Ko bo pridobila vsa potrebna zemljišča, bo direkcija predvidoma v sredini prihodnjega leta zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja in izbrala izvajalca del. Stražarjeva je napovedala, da naj bi protipoplavne ukrepe v sklopu prve faze začeli izvajati konec prihodnjega leta, končani pa naj bi bili do sredine leta 2020.
Prva faza protipoplavnih ukrepov naj bi stala okrog 31 milijonov, druga pa 10 milijonov evrov. Direkcija za vode računa, da bo kar 31 potrebnih milijonov pridobila iz evropskih kohezijskih sredstev, preostanek pa bo morala zagotoviti država. Vlogo za pridobitev evropskih sredstev na direkciji že pripravljajo. »Načrtujemo, da bo vloga obravnavana in potrjena še v tem letu, tako da bi bila sredstva zagotovljena v začetku leta 2017,« so povedali na direkciji za vode.
Stražarjeva je povedala tudi, da jim bodo kohezijska sredstva na voljo do leta 2022. Ker dokončanje prve faze protipoplavnih ukrepov načrtujejo v sredini leta 2020, druga faza pa naj bi bila dokončana leta 2021, država nima veliko manevrskega prostora za zamude, če želi počrpati ves denar iz bruseljske blagajne.
Za minimalno vzdrževanje 300.000 evrov na leto
Ko bo končana prva faza izvedbe protipoplavnih ukrepov, se bodo območja poplav v Ljubljani precej zmanjšala, a za najboljšo zaščito pred poplavami morajo biti nujno izvedeni vsi predvideni ukrepi, je poudaril glavni projektant Rok Fazarinc. Ko bosta izvedeni obe fazi, bodo ljudje na do sedaj ogroženih območjih zavarovani celo pred večjimi poplavami, kot smo jim bili priča v letih 2010 in 2014, je dejal Fazarinc. Ob tem pa je opozoril, da bo vse vodotoke treba po izvedbi protipoplavnih ukrepov ustrezno in redno vzdrževati, da bodo učinkoviti.
»Minimalno vzdrževanje Malega grabna, ki bo omogočilo normalno delovanje, bo na leto stalo približno 300.000 evrov,« je ocenil Fazarinc. Za večje investicijsko vzdrževanje na vsakih pet let pa bo država morala nameniti še nekaj sto tisoč evrov več.
Naloge v prvi fazi izvajanja protipoplavnih ukrepov
direkcija za vode
PODATKI
pridobivanje
potrebnih zemljišč
gradnja protipoplavnih ukrepov
oktober 2016–marec 2017
2017
2018
2019
2020
oddaja vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja
in izbor izvajalca ukrepov
