Kriminalisti, ki preiskujejo sume korupcijskega preskakovanja čakalnih vrst v ljubljanskem UKC in na Onkološkem inštitutu, so na vrata nekaterih klinik potrkali že okoli pete ure zjutraj. Pričakali so jih le redki zdravniki in medicinske sestre, ki so bili ponoči dežurni. Ključne pogovore so lahko kriminalisti začeli šele v kasnejših urah. Po naših informacijah so v preiskavi zahtevali dokumentacijo o točno določenih pacientih, ki naj bi jim omogočili preskok vrste. Po neuradnih informacijah je policija v UKC Ljubljana pod drobnogled med drugim vzela tamkajšnjo ginekologijo, gastroenterologijo, nevrokirurgijo in travmatologijo, na Onkološkem inštitutu pa kirurgijo.
Storitve kaznivih dejanj sta osumljeni dve pravni osebi in 14 fizičnih, med osumljenimi v preiskavi korupcije pa so tudi nekateri policisti, po naših informacijah je med njimi vodja uprave za policijske specialnosti Robert Sušanj.
Plačali za prednost, čeprav bolnica ne bi čakala
Pomemben del informacij naj bi pridobili s prisluškovanjem domnevnemu posredniku med bolniki in zdravniki. Z obupanimi bolniki in njihovimi svojci pa naj bi manipuliral tudi z omenjanjem nekaterih zdravnikov, ki jih je sicer poznal, a naj se z njimi o zdravljenju v zameno za denar ne bi dogovarjal. Soprogu ene od bolnic z rakom naj bi v zameno za 20.000 evrov tako obljubil prednostno obravnavo pri znanem kirurgu Eriku Breclju oziroma na Onkološkem inštitutu. V tej bolnišnici je pomoč, ki jo je dobila, sicer na voljo vsem bolnikom, čakalnih dob zanjo pa ni. Mlada bolnica je kljub zdravljenju kasneje umrla, Brecelj pa naj bi z ovadbo že pred časom opozoril na zlorabo svojega imena.
V preiskavi je sodelovalo 45 kriminalistov in policistov, opravili pa so 18 hišnih preiskav ter več razgovorov in zaslišanj. Med preiskavo je bilo za eno osebo odrejeno pridržanje do 48 ur, so pojasnili na ljubljanski policijski upravi. Za zdaj so potrdili le, da gre za predkazenski postopek ob sumu uradno pregonljivih kaznivih dejanj.
V obeh ljubljanskih bolnišnicah so zatrdili, da s policisti ustrezno sodelujejo, sicer pa vsebine preiskav niso komentirali. Na ministrstvu za zdravje medtem sklepajo, da gre za preiskavo posameznikov, ki so za obljubljene materialne nagrade obljubljali ali omogočali preskakovanje čakalnih vrst. »Še tako dober sistem tega ne more preprečiti, prav pa je, da se takšna dejanja preganjajo,« ugotavljajo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zagovarja ničelno toleranco do korupcije, tako da podpira tovrstne preiskave, so še poudarili. Več transparentnosti bo po pričakovanjih ministrstva prispevalo eNaročanje, ki bo glede na trenutne napovedi polno zaživelo januarja prihodnje leto. Izboljšanja pričakujejo še od bodočih sprememb zakona o pacientovih pravicah in pravilnika, ki ureja vodenje čakalnih seznamov.
Vsakršno preskakovanje čakalnih vrst, ki ne upošteva nujnosti težav posameznega pacienta v primerjavi z drugimi, je nesprejemljivo, je poudarila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Bolniki se nanjo večinoma sicer obračajo ob občutku, da čakajo nesprejemljivo dolgo, včasih pa jih razburi tudi, ko jih v bolnišnici označijo za manj nujne kot na napotnici osebnega zdravnika. Če bi bile čakalne dobe krajše, bi s tem v veliki meri rešili tudi problem preskakovanja, je pristavila Hlade-Zoretova. »Ponekod so katastrofalno dolge. Pogledati je treba, kaj bi lahko naredili, da se skrajšajo. Dejavniki so pri tem trije – kadri, denar in organizacija dela. Manj naj bo besed o krajšanju čakalnih dob in več dejanj.«
Zgroženi smo nad dejstvom, da smo v okviru naše kriminalistične preiskave ugotovili, da so tudi posamezni policisti osumljeni storitve kaznivega dejanja, za obravnavo katerih je sicer pristojen Posebni oddelek SDT RS. To je udarec za Policijo, za vse tiste policiste in policistke, ki v skladu z integriteto, pošteno in predano opravljajo policijske naloge.
Množično prek vrste
Na množične preskoke vrste med pacienti največje bolnišnice so sicer že leta 2014 opozorile ugotovitve računskega sodišča. Kot ena od poti do hitrejšega zdravljenja so se takrat izkazale »zunanje« ambulante. Med pacienti, ki so bili na vrsti prej kot drugi, je bilo precej takih, ki jih je prej v samoplačniški ali koncesionarski ambulanti pregledal zdravnik iz UKC Ljubljana. Preskakovanje je bilo prej del sistema kot izjema, je pokazala revizija računskega sodišča. Leta 2012 so na primer približno petino bolnikov operirali, ne da bi jih prej sploh vpisali na čakalni seznam, ali pa so jih operirali prej kot večino drugih, enako nujnih bolnikov. Da v slovenskih bolnišnicah vedno ne upoštevajo vrstnega reda čakajočih pacientov, so v kasnejših letih večkrat pokazali tudi nadzori zdravstvene inšpekcije.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel ocenjuje, da se je po njihovi reviziji z natančnejšimi notranjimi akti bolnišnic in večjo pozornostjo do dogajanja na čakalnih seznamih sicer marsikaj spremenilo na bolje. To pa ne pomeni, da se posamični ekscesi ne morejo več dogajati. Tokratna preiskava je po njegovem dober znak, da je občutljivost do teh pojavov v Sloveniji večja. Vseeno pa je treba po Veselovih besedah ločiti med različnimi oblikami preskakovanja vrst oziroma neupoštevanja vrstnega reda. »Včasih gre le za različne ocene različnih zdravnikov, kako nujno je zdravljenje pri posameznem bolniku, kar še ni korupcija. Nekaj drugega pa je, če je nekdo dobil plačilo, da bi prej opravil operacijo in bolniku omogočil preskok čakalne vrste.«
