Predlog novele zakona o pacientovih pravicah, ki ga je vlada potrdila v četrtek in ga poslala v parlament, med drugim na novo ureja pravico do drugega mnenja na vseh ravneh zdravljenja. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil Marušič, natančneje določajo, kje in kdaj se lahko uveljavlja drugo mnenje, kdo ga lahko poda ter kdaj se drugo mnenje financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Slednje bo, kot pojasnjuje minister, urejal lečeči zdravnik preko napotnice. Če primernega specialista v Sloveniji ne bo, bodo lahko bolniki drugo mnenje pridobili tudi drugje v evropskem prostoru. Marušič obenem poudarja, da bo pravico do drugega mnenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja možno uveljaviti samo enkrat za posamezno diagnozo oziroma stanje, v drugo mnenje pa ni vključeno opredeljevanje pravic do bolniškega staleža.

V predlogu so dodali nadzor nad Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic, spreminja pa se tudi nadzor nad zastopniki pacientovih pravic.

Novela zakona ureja tudi čas čakanja v čakalnici, čakalno dobo ter čakalne sezname in kršenje teh določb opredeljuje kot prekršek. Od prvotnega predloga zakonske ureditve čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni, je v predlogu novele čakalni čas bolnikov v čakalnici na željo stroke na obeh ravneh poenoten na 60 minut. Za ministra je takšen čas še sprejemljiv, čeprav bi si sam želel krajšega.

Po Marušičevih besedah na ministrstvu že spremljajo podatke o vseh čakajočih na zdravstvene storitve, tudi po stopnji nujnosti, kar so vključili tudi v predlog novele. Na ta način dobijo določene kazalnike, kje in kam bi bilo treba usmeriti nadzor, da bi odkrili morebitne odklone.

Na ministrstvu za zdravje so prav tako pripravili predlog zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva in ga v petek dali v enomesečno javno razpravo. Predlog zakona, ki je po Marušičevih besedah potreben za nadaljnjo nadgradnjo zdravstvenega sistema, na novo opredeljuje obdelavo osebnih podatkov bolnikov in ureja več zbirk.

Kot novo zbirko predvideva centralni register podatkov, s katerim želijo pooblaščenim izvajalcem omogočiti vpogled v zdravstvene podatke posameznika zaradi nudenja nujne medicinske pomoči in druge zdravstvene oskrbe, kot so podatki o cepljenjih, alergijah in nosečnosti. Z zakonom želijo prav tako zagotoviti elektronsko poslovanje in obdelavo podatkov.

Prejšnji teden je vlada potrdila tudi aneks dva k splošnem dogovoru za letošnje leto. Kot je danes pojasnil Marušič, se je vlada zavzela za povečevanje dostopnosti v zdravstvu, obenem pa so sledili paktu stabilnosti, ki ne dopušča dodatnega zadolževanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Ankes dva k splošni pogodbi prinaša uvedbo novih metod zdravljenja, sprejetih na zdravstvenem svetu. Gre za širitve programov v višini 15,4 milijona evrov, pri čemer se bodo programi uveljavljali skladno z razpoložljivimi sredstvi.

Aneks med drugim opredeljuje tudi razmerja med prvimi in kontrolnimi pregledi v specialistično ambulantni dejavnosti ter opredeljuje oceno izpolnitve programa preventive.