»Kot ekipa bi težko pričakovali več. Peto mesto je za nas dober dosežek. Vsi mislimo, da smo maksimalno dobro odpeljali. Teh 17 ali 18 sekund do kolajne ni tako veliko. Če bi vsak zmogel prispevati le delček več, bi se hitro poznalo. Veliko smo kot ekipa vložili v ekipni kronometer, kar se vidi. Če bo vsak še kaj dodal, se bo to obrestovalo tudi naprej,« je Primož Roglič v svojem umirjenem slogu razmišljal po uvodni preizkušnji 83. svetovnega prvenstva v Katarju, potem ko je z nizozemsko zasedbo LottoNl-Jumbo dosegel peti čas dneva. Šesterica s slovenskim prvakom je 40 kilometrov po vroči arabski puščavi odpeljala s povprečno hitrostjo 55,2 km/h. Ekipa Etixx je po letih 2012 in 2013 znova privozila ekipni naslov s povprečjem 56,4 km/h, potem ko so premagali branilce naslova BMC.
Nastop vliva optimizem tudi za sredin nastop Rogliča na posamični vožnji na čas. Te se začenjajo že danes pod okriljem reprezentanc v mlajših kategorijah. »Ko sem se včeraj usedel na kolo, sem si dejal, da je bilo tega mučenja letos na specialki že dovolj. A pripravljenost je dobra. Kar pa gre dobro od nog, se z večjim veseljem naredi,« je optimist pred posamičnim izzivom v slovenskem dresu, kjer bo kot na EP in OI velik izziv prav deseterica.
Nastop ni bil optimalen
»Nismo razočarane. Vse najboljše so tukaj, zapleti pa so del kolesarstva,« je Poljakinja Eugenia Bujak komentirala nastop slovenske ženske profesionalne ekipe BTC City Ljubljana. Po njenih besedah so bile pripravljene na boj za peto mesto, a se jim nastop ni izšel optimalno. Z osmim so popravile lanski dosežek. V prvem delu (6. vmesni čas) so peljale po zastavljenih načrtih, potem je huda vročina 42 stopinj Celzija »skurila« Poljakinjo Anno Plichto in Hrvatico Mio Radotić. Složno menjavo na vetru so nadaljevale s štirimi, naposled je okvara gume ustavila še Bujakovo.
»Defekt v zadnjih desetih kilometrih nam ni vzel le pol minute, kar je po zaslugi hitrih mehanikov malo, ampak predvsem dober ritem menjav. Žal je to šport in za dober rezultat je potrebna tudi sreča, ki pa je nismo imele. Tako želeno peto ali šesto mesto se je izmaknilo. Nova priložnost bo čez leto dni v norveškem Bergnu. Vseeno smo dokazale, da nismo le številke in da smo se sposobne boriti proti velikim,« je ob razočaranju dvigala glavo diplomirana pravnica s Primorske.
Pisana mednarodna zasedba je prehitela zvezdniško nizozemsko ekipo Rabobank-Liv, a zaradi padca so izgubile ritem. Gorazd Penko razočaranja ni skrival. Za kolajno so zaostale minuto in 46 sekund. Razlika med prvakinjami Boels Dolmans v povprečni hitrosti pa je velika (49,3 km/h – 45,8 km/h). »Če bi Anna in Mia naredili, kar sta sposobni, bi...« je tožil tudi z nekaj jeze. »Vročina je očitno vplivala tudi na glave. Le tako si razlagam neumnosti, ki jih načeloma ne bi počele,« je pristavil, vedoč, da je njegova ekipa palček proti velikanom glede vlaganj. Žensko cestno kolesarstvo se glede razvoja strmo vzpenja šele od takrat, ko je odkril to športno nišo, kar pa mu sijajno uspeva. Dokaz za to je tudi včerajšnji nastop dveh mladink na posamični vožnji na čas, med drugim tudi hčerke Karin in med mlajšimi člani sina Izidorja, ter Jona Božiča in Haidi Zajc.
Mezgec deveti na Pariz-Tours
Veliko optimizma za najbolj prestižno nedeljsko dirko elitnih profesionalcev vliva deveto mesto kapetana Luke Mezgeca na 110. francoski klasiki Pariz-Tours. Med najboljšo deseterico je tudi nekaj velikih favoritov za naslov prvaka, kot so zmagovalec, Kolumbijec Fernando Gaviria, Francoza Arnaud Demare in Nacer Bouhanni ter še posebej Mark Cavendish, ki še vedno slovi kot najhitrejši sprinter na svetu in zadnji svetovni prvak po sprinterskem zaključku iz leta 2011.
