Od leta 2011 Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) deluje v Ljubljani in sem privablja številne evropske strokovnjake z energetskega področja ter predstavnike držav članic, ki poskušajo harmonizirati energetske zakonodaje. Države članice si vedno znova prizadevajo, da bi na svojem ozemlju gostile evropske agencije. Romana Jordan, ki v ACER predseduje upravnemu odboru, to pojasnjuje z željo EU po skladnem razvoju in iskanju različnih, tudi geografskih ravnovesij: »Gre za neki osnovni občutek poštenosti, hkrati pa je dobro, da celotna moč, ki jo imajo agencije, ni skoncentrirana na eni sami lokaciji.« Nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, ki je gospodarski resor vodila prav v času slovenskega lobiranja za sedež ACER, meni, da sedeži evropskih agencij v posameznih članicah predstavljajo predvsem promocijo države gostiteljice, hkrati pa naj bi prispevale k temu, da se to področje bolj razvija in strokovni kadri dobijo zaposlitev. »Slovenija je slabo zastopana na zemljevidu EU. Energetika je bila področje, kjer smo se nadejali, da lahko kaj prispevamo,« se spominja.
Naloga opravljena s pridobitvijo sedeža agencije
Pa je Slovenija znala res izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sedež ACER v Sloveniji? Na agenciji na to vprašanje ne odgovarjajo. Na ministrstvu za infrastrukturo so prepričani, da so bili učinki pozitivni. ACER naj bi koristil predvsem lokalnemu okolju, kjer agencija najema poslovne prostore in živijo zaposleni z njihovimi družinami. »Prav tako se neposredne lokalne koristi pojavljajo tudi zaradi organizacije številnih dogodkov in srečanj v Sloveniji, v katerih sodeluje 28 držav članic EU,« med drugim menijo na infrastrukturnem ministrstvu.
Čeprav se Jordanova strinja, da v okviru ACER potekajo številne pomembne razprave strokovnjakov za oblikovanje evropske energetske unije, je predsednica upravnega odbora agencije kritična do Slovenije, ki očitno ni znala izkoristiti prisotnosti evropske agencije, ki si je je tako zelo želela. »Za ACER rada rečem, da so možgani evropske energetike. V agenciji je ogromno znanja in izkušenj, v njej se srečujejo ljudje, ki poskušajo razrešiti sedanje probleme in zasnovati strateški razvoj evropske energetike, ki ima tudi čezmejne učinke. Ker živimo v demokratični EU, se rešitve oblikujejo skozi razprave, izmenjave stališč, okrogle mize, konference. Ti dogodki pokrivajo širok spekter, od povsem strokovnih do političnih vsebin, odvisno od organizatorja. In tovrstnega dogajanja v Ljubljani nisem zaznala v takšni meri, kot bi ustrezalo možganom evropske energetike. Zakaj? Morda že ob kandidaturi za ACER naše ambicije niso segle dlje od cilja, da pač dobimo sedež agencije. In ko smo ga dobili, je bila naloga opravljena,« pravi Jordanova.
Bolje izkoristiti širjenje agencije
Slovenija se s tem »etapnim ciljem« ne bi smela zadovoljiti. Oblikovati bi morala podporno okolje, ki bi spodbujalo dogodke, povezane z energetiko. »Slovenija bi lahko bila model za uvajanje pametnih energetskih rešitev. Toda to bi morala biti s stroko podprta politična zgodba, kar pa ne bi smelo biti težko, saj so naši strokovnjaki prepoznani kot odlični že v nekaj takšnih mednarodnih projektih,« še razmišlja.
Poznavalec evropske politike in ustanovitelj inštituta Evropa misli Dragan Barbutovski se sprašuje, ali Slovenci sploh vemo, da je v Ljubljani sedež ACER. Ker se agencija širi s pooblastili in tudi številom zaposlenih, bi lahko to dejstvo bolje izkoristili in morda postali tudi sooblikovalka evropske energetske politike. Zaradi sedeža ACER sicer nismo postali bolj prepoznavni v EU na sploh, temveč predvsem med strokovnjaki s tega področja. »Veliko je namreč odvisno tudi od vsebine, s katero se ukvarja agencija,« opozarja Barbutovski in omenja evropsko okoljsko agencijo v Köbenhavnu, ki je precej bolje poznana.
Zgolj delno so se tudi izpolnila pričakovanja, da bo v ACER možnost zaposlitve pridobilo veliko slovenskih državljanov. Od 91 zaposlenih na agenciji, ki prihajajo iz 21 držav, jih je 22 Slovencev.
