Slovenski državni holding (SDH) ima skoraj tretjino premoženja v energetiki, kjer pa so razmere predvsem v luči obsežnih investicij v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in nizkih cen električne energije že nekaj časa kritične. V SDH zatrjujejo, da je finančna vzdržnost skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) trenutno zagotovljena in da ni tveganja za unovčevanje državnega poroštva. Razmere v energetiki v SDH kljub temu ocenjujejo kot izjemno resne.
SDH: Interes bank nad pričakovanji
V HSE trenutno končujejo pogajanja o refinanciranju 215 milijonov evrov visokega premostitvenega posojila, ki so ga najeli konec lanskega leta po neuspešni izdaji obveznic. V HSE vsebine pogajanj ne komentirajo, nekoliko zgovornejši pa so v SDH, kjer pravijo, da je interes bank nad pričakovanji. Pojasnjujejo še, da naj bi poslovanje HSE omogočilo predčasno odplačilo dela finančnega dolga, kar pomeni, da bo treba zagotoviti refinanciranje za manjši obseg kot sprva predvideno, dobili naj bi tudi ugodnejšo obrestno mero.
Po neuradnih podatkih naj bi HSE uspelo pridobiti dolgoročnejše finančne vire (od pet do sedem let), menda celo s krajšim moratorijem za odplačilo glavnice, s čimer bi po preteku moratorija končno prišli do vzdržnega dolga glede na denarni tok.
S tem naj bi bila finančna konstrukcija šestega bloka TEŠ zaprta, a hkrati se vseskozi bolj ali manj glasno govori tudi o uvedbi novih mehanizmov za finančno podporo HSE. Pri tem se vseskozi opozarja na članice Unije, ki so že uvedle podporne mehanizme za v času nizkih cen električne energije nerentabilne energetske sisteme na konvencionalne vire.
Vlada je v začetku letošnjega leta sicer jasno povedala, da je uvedba prednostnega dispečiranja zadnji možni ukrep, s katerim se še lahko zagotovi obratovanje šestega bloka TEŠ, ki bo omogočilo izpolnjevanje obveznosti do kreditodajalcev, a razprave o tem so vse prej kot zamrle. V SDH pojasnjujejo, da bi uvedbo prednostnega dispečiranja ali drugega podobnega mehanizma vsekakor podprli. »Prednostno dispečiranje bi za skupino HSE predstavljalo avtomatski finančni stabilizator, ki bi lahko v znatni meri kompenziral tržne šoke in distorzije, kar je še posebno pomembno v primeru nadaljnjega poslabševanja razmer na trgu z električno energijo,« pojasnjujejo v SDH in dodajajo, da bi se s tem tudi tržni položaj skupine HSE izenačil s konkurenčnimi podjetji v državah Unije, ki so podobne mehanizme že uvedle. Argumenti HSE za uvedbo prednostnega dispečiranja so enaki, a je hkrati holding tisti, ki dodaja, da je to zadnji korak, pred katerim je treba izrabiti vse druge možnosti.
SDH svari pred razpadom sistema
Cena električne energije je v zadnjih osmih letih padla na približno dobro tretjino vrednosti, veljati je začel sistem trgovanja s kuponi CO2, skupino HSE, ki ji ta sistem povzroča dodatne stroške, pa bremeni še naložba v TEŠ. »Trenutne cene električne energije ne omogočajo rentabilne gradnje energetskih objektov, razen tistih, ki so predmet podporne sheme,« pojasnjujejo v SDH in dodajajo, da je Slovenija samo v letu 2015 za podporne sheme namenila 147 milijonov evrov, poleg tega pa v distribucijsko omrežje za priklop tako imenovanih razpršenih virov (na primer sončne elektrarne) vložila kar 167 milijonov evrov iz naslova omrežnine.
»Ena skupina tehnologij prejema izdatno državno pomoč zunaj trga, druge tehnologije pa naj bi se poplačale same na trgu, pri čemer obe delujeta na istem trgu. Gre za strukturno napako, zaradi katere lahko pride do razpada sistema, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih bo ta povzročil nacionalnim gospodarstvom in državam,« so ostri v SDH.
