Zadržanost bank duši prodor podjetij v Iran

Riko: Dogovori potekajo prepočasi

V podjetju Riko, ki je januarja letos skupaj s podjetji Iskratel, Duol in Comita v Teheranu odprlo predstavništvo, opozarjajo, da težave, ki jih imajo slovenska podjetja zaradi nepripravljenosti slovenskih bank za korespondenčne račune v Iranu, še vedno niso rešene in da se »odločitve glede te tematike na obeh straneh sprejemajo prepočasi«. »Zaradi takšnega obnašanja bank smo bili recimo onemogočeni pri ponujanju opreme za gradnjo transformatorskih postaj, pri čemer je veliko te opreme proizvedene v Sloveniji,« so pojasnili. Po dostopnih podatkih se je Riko na razpisu za gradnjo 327 transformatorskih postaj, ki so ga v Iranu objavili v začetku leta, uvrstil med 20 najboljših ponudnikov. Danes na vprašanje, kako izkoriščajo priložnosti, ki jih ponuja Iran, odgovarjajo, da poskušajo angažirati banke, »da bi kooperativno pristopile k reševanju problematike pri poslovanju z Iranom«.

S težavami podjetij zaradi nepripravljenosti bank za odpiranje korespondenčnih računov so seznanjeni tudi v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki skrbi za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. »To je problem, ki ustavlja marsikatero podjetje pri nameri realizacije posla. Velika večina bank do danes (sankcije so prenehale 17. januarja letos) ni pokazala resne namere podpore svojim strankam pri vstopu na iranski trg,« pojasnjujejo v gospodarskem ministrstvu.

Priložnost prepoznali v Gorenjski banki

Iskratel je na iranskem trgu odprl tudi lokalno podjetje, kadrovsko okrepil ekipo, osredotoča pa se predvsem na področje telekomunikacij in železniškega transporta, skupaj s Comito in Rikom pa še na področje energetike. Kot pravijo, jim ob strani stojijo v SID banki in Gorenjski banki, s katerima aktivno delajo za »zagotavljanje ustreznih pogojev zavarovanj poslov ter normalizacijo plačilnega prometa«. In kako v Iskratelu trenutno urejajo plačilni promet? Kot so pojasnili, gre ta prek lokalnega podjetja v poslovni coni, ki finančne tokove zagotavlja prek mednarodnih poslovnih bank.

Prav v Gorenjski banki so očitno kot prvi zaznali poslovno priložnost v podpori slovenskim podjetjem pri poslovanju na iranskem trgu, saj so najbližje vzpostavitvi korespondenčnih računov v Iranu. Gorenjska banka je namreč že v zaključni fazi vzpostavljanja korespondenčnih odnosov s kar dvema iranskima bankama.

Iranu se je uspelo dogovoriti o odpravi sankcij zaradi jedrskega orožja, ni mu pa uspelo odpraviti sumov glede financiranja terorizma in pranja denarja, na kar so pozorni predvsem v ZDA. Po neuradnih informacijah naj bi tako NLB pred sklepanjem poslov v Iranu menda posvarili celo v Deutsche Bank, ki vodi postopek prodaje banke, saj da bi lahko to od nakupa odvrnilo morebitne ameriške vlagatelje. »Skrbno spremljamo razmere in podpiramo napore, da bi slovenskemu gospodarstvu čim prej omogočili vstop na iranski trg, vendar pa je v tem trenutku še preveč nejasnosti, povezanih z različnimi omejevalnimi ukrepi,« se očitno tudi v NLB zadevajo težav slovenskih podjetij.