Slabi dve leti po grozljivem umoru učitelja Pavla Zupana iz Nomenja pri Bohinju se sojenje Thaqiju Albanu, obtoženemu umora iz koristoljubja, nadaljuje. Kot priči sta včeraj na kranjskem okrožnem sodišču nastopila Jeton Fida in Shklqim Banushi. Oba sta sojenje v tem primeru že prestala, sodba pa je že pravnomočna. Čeprav sta na sojenje čakala v priporu, jima je tožilstvo očitalo zgolj sodelovanje pri ropu. Krivdo sta priznala in jo odnesla vsak s po 980 urami dela v splošno korist.

Skrivnostni neznanec

Kot sta zatrjevala med včerajšnjim zaslišanjem, 27-letnega zidarja Thaqija Albana pred usodnim dnem nista poznala. Spoznala sta ga šele, ko jima ga je predstavil znanec Djemil Ala. Slednji je skupaj z Jetonom Fido in Shklqim Banushijem pri 60-letnem učitelju oktobra 2014 opravljal gradbena dela.

Ker naj bi imel učitelj pri sebi večje količine gotovine, naj bi se Djemil Ala odločil, da ga bodo oropali, a je za to potreboval nekoga, ki ga Zupan ne pozna. Prav v tistem času pa je v Slovenijo zgolj z desetimi evri gotovine prispel Thaqi Alban in za pomoč pri iskanju bivališča in dela poklical znanca Alo. Ta ga je kmalu prepričal, da se je pridružil načrtovanemu ropu.

Da se je Ala, ki je še vedno na begu, namenil oropati Zupana, sta Fida in Banushi izvedela šele usodnega dne. »Povabil naju je na kavo in rekel, da gremo krast. Jaz sem se uprl, ker tega nikoli nisem počel. A mi je zagrozil, da mi bo ubil otroka, če ne grem,« je dejal Jeton Fida. Na poti so na bencinski črpalki pobrali Albana in se odpeljali v Nomenj.

Alban je v Zupanovo hišo vstopil pod pretvezo, da bo kupil nekaj kozjega mleka, ki ga je imel učitelj na zalogi. Nepovabljeni obiskovalec ga je najprej z rokami začel tolči po glavi, pozneje pa je uporabil vse, kar mu je prišlo pod roke. Kot je sodnica Marjeta Dvornik prebrala iz poročila sodnega izvedenca Armina Alibegovića, so bile verjetno med morilskim orodjem tudi klešče papagajke in gasilska sekirica.

Tragične posledice ob bornem izkupičku

Zupan, ki naj bi bil v resnici precej boljšega zdravja in bolj pri močeh, kot je deloval na prvi pogled, po udarcih obležal na tleh in umrl. Po obdukcijskem poročilu so bile zanj usodne izkrvavitev, zadušitev s krvjo, hude pa so bile tudi poškodbe glave. A tudi Albanova prvotna naloga se ni končala po načrtih, saj je v skrinji, kjer naj bi bila gotovina, našel le vrbovo listje, iz žepov Zupanovih oblačil pa je napraskal slabega tisočaka.

Med usodnim dejanjem sta Fida in Banushi čakala v Bohinjski Bistrici v lokalu pri nakupovalnem središču. Da se je zgodilo nekaj hudega, sta, kot sta dejala, zaslutila šele pozneje, ko so ju obiskali policisti. Alban pa je, sta zatrdila, iz njunih življenj enako bliskovito izginil, kot se je pojavil. Z Djemilom Alo so ga istega dne odložili na jeseniški železniški postaji. Od tam je šel po Albanovih preteklih izjavah v Ljubljano in pozneje v tujino z le 80 evri umazanega zaslužka, medtem ko naj bi Fida in Banushi za spremstvo in izposojo avtomobila zaslužila vsak po stotaka.