Tretjega septembra zvečer je v okolici azilnega doma Vič potekala policijska preiskava prometne nesreče s pobegom. Medtem ko so reševalci pomagali huje poškodovanemu prosilcu za azil iz Afganistana, je drugi begunec iz Pakistana skupini policistov takrat še brez prevajalca skušal pojasniti, kaj se je zgodilo. Kljub jezikovni pregradi (govori slabo angleško) smo prisotni dobro razumeli, da je bil priča, ko je njegovega prijatelja zbil motor brez luči, in da je potem poškodovanemu prijatelju pomagal na svoj invalidski voziček, s katerim sta se skupaj nekako pripeljala do glavne ceste. Iz vedenja policistov je bilo razvidno, da njegovi zgodbi ne verjamejo. Obravnavali so ga podcenjevalno, na trenutke grobo, med drugim je bilo slišati, da poznajo »take finte«. Na lastna ušesa smo slišali, kako je eden od policistov v slovenščini drugim dejal, da bo ta fant na invalidskem vozičku že videl, ko ga bo »prebutal kot mačka«.
Policijski rasizem je evropski problem
Potem ko je prosilec za azil iz Pakistana zapustil kraj dogodka, se je tresel od vznemirjenja. »Hotel sem pomagati, potem pa tole...« je dal vedeti, kar je bilo mogoče uvideti že med opazovanjem dogodka – da se v postopku ni počutil kot priča, ampak prej kot osumljenec. Iz kasnejšega policijskega poročila je sicer jasno, da dvoma o resničnosti njegove zgodbe ni.
Primer smo predstavili dr. Branku Lobnikarju z varnostne fakultete, ki je na podlagi opisa podal hipotetičen odgovor: »Če se je zgodilo kaj takega, je to popolnoma neprofesionalno vedenje policistov, ki kršijo vsa določila kodeksa policijske etike, policijskih nalog in tudi ustave. Takšno vedenje je popolnoma nesprejemljivo in ne predstavlja vedenja vseh slovenskih policistov.«
Porodilo se je vprašanje, ali je šlo le za neprofesionalnost ali še za kaj hujšega. »Primer je mogoče obravnavati v kontekstu rasnega profiliranja, ko se policist odzove na določen način zaradi predsodkov,« je pojasnila dr. Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta in fakultete za družbene vede ter dodala, da ni mogoče izključiti, da policisti ne bi bili prav tako žaljivi in nasilni, če ne bi obravnavali prosilca za azil. Obsežnih znanstvenih raziskav na področju policijskega rasizma v Sloveniji ni, a Pajnikova meni, da bi bile potrebne. Je pa sodelovala v nekaterih mednarodnih raziskavah, v katere je bila vključena Slovenija. V njih so ravnanje policije ugotavljali s pomočjo pripovedi migrantk in migrantov. »Zgodbe razkrivajo nekatere primere neprofesionalnega, ignorantskega, tudi sovražnega odnosa, ki so ga migranti in migrantke občutili v stiku s policijo.« Ugotovili so tudi kršitve azilnega postopka. Razkriti so bili primeri diskriminacije, ko so bile prošnje za mednarodno zaščito zavrnjene tudi zaradi predsodkov. Da je policijski rasizem evropski problem, priča raziskava Evropske mreže za boj proti rasizmu (ENAR) v dvanajstih evropskih državah, med njimi pa ni bilo Slovenije. Razkrila ni le predsodkov posameznih policistov, ampak tudi institucionalni rasizem.
Policija je obravnavala tri odklonske primere
Z izjemo nepravilnosti na meji ob prihodu velikega števila beguncev minulo jesen varuh človekovih pravic v zadnjih letih na področju nasilja policije nad ranljivimi skupinami ni prejemal pobud, ki bi odstopale od drugih na tem področju.
Eden medijsko najbolj izpostavljenih primerov policijskega rasizma je bil leta 2001, ko je skupina ljudomrznežev napadla Inacia Bintchendeja, takrat znanega pod vzdevkom Janez Belina v oddaji TV Poper. Glede na poročanje Mladine je moral k sodniku za prekrške. Torej je bil obravnavan kot obdolženec namesto žrtev, medtem ko nasilneži niso bili kaznovani. Pred leti je bilo več govora o policijskem nasilju nad Romi, o čemer pričajo nekatere diplomske naloge. S tem so se podrobneje ukvarjali pri Amnesty international Slovenija, nato pa to opustili, kajti ocenili so, da je pritožbeni postopek nad delom policistov postal dovolj napreden, poleg tega so imeli druge prioritete.
Medtem Branko Lobnikar pravi, da pri nas nobena druga institucija ni tako pogosto in sistematično nadzorovana kot policija. »To je rezultat dolgoletnih procesov, kjer se je tudi z varuhom človekovih pravic in sodbami evropskega sodišča za človekove pravice vzpostavil določen standard. Imamo enega najboljših nadzorov in pritožbenih postopkov zoper delo policije v Evropi.«
S policije, ki poudarja, da so človekove pravice rdeča nit dvoletnega šolanja na visoki policijski šoli, so sporočili, da so doslej obravnavali tri primere odklonskega ravnanja policistov, ki so imeli znake sovraštva, nasilja ali nestrpnost na temelju narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, nazadnje leta 2013. V na začetku opisanem primeru se je policija odzvala tako, da nas je po tem, ko smo dodatno poizvedovali o dogodku, povabila na razgovor z namenom, da bi raziskali, kašno je bilo vedenje policistov.
