Ministrstvo za okolje in prostor je minuli mesec pridobilo študijo, ki bo odgovorila na vprašanje, ali država še vedno potrebuje objekt za energetsko obdelavo odpadkov oziroma sežigalnico. Dokument na ministrstvu za zdaj še preučujejo. Generalna direktorica za okolje Tanja Bolte, je povedala, da študija tudi preučuje vprašanja, koliko takšnih objektov bi bilo potencialno potrebnih v Sloveniji, koliko bi stala njihova gradnja, kakšnih zmogljivosti naj bi bili in kje bi jih bilo smiselno zgraditi. »Na podlagi teh ugotovitev se bomo na ministrstvu odločili, kako naprej,« je zagotovila Boltetova.
Že sedaj pa je jasno, da ob morebitni odločitvi za gradnjo takšnega objekta država ne bo mogla pridobiti evropskih sredstev. V finančni perspektivi do leta 2020 namreč Evropa ne predvideva več denarja za subvencioniranje takšnih projektov, v pretekli finančni perspektivi pa bi lahko pridobila do 100 milijonov evrov nepovratnih kohezijskih sredstev.
Računsko sodišče že leta 2014 okrcalo ministrstvo
Okoljsko ministrstvo se je moralo lotiti sistematične analize tega področja ravnanja z odpadki, saj ga je konec novembra 2014 okrcalo računsko sodišče. Država je sprva nameravala zgraditi kar tri objekte za sežig komunalnih odpadkov, a za zdaj stoji le eden. Edina sežigalnica je v Celju in lahko zadosti zgolj 11,5 odstotka državnih potreb po sežigu odpadkov.
V preteklosti je bila sežigalnica načrtovana tudi v prestolnici. Občina je v svojem dolgoročnem prostorskem načrtu predvidela dve možni lokaciji za gradnjo sežigalnice. Ena je ob Letališki cesti, druga pa ob Poljski poti v neposredni bližini termoelektrarne toplarne. A država želi lokacijo ob Letališki cesti nameniti gradnji centralnega arhiva za pravosodne organe, zato je občini že oddala pobudo, naj spremeni namembnost tega območja.
Če bo občina to pobudo tudi sprejela v prostorski načrt, bo v Ljubljani ostala le ena možna lokacija za gradnjo sežigalnice. To zemljišče je glede na zapisano v operativnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki iz leta 2013 tudi zelo primerno, saj leži v neposredni bližini moščanske toplarne. V operativnem programu je namreč navedeno, da je najprimernejša oblika energetske predelave soproizvodnja električne in toplotne energije v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta, kar toplarna vsekakor je.
Ljubljana na vrhu po deležu ločeno zbranih odpadkov
Vendar pa mestna politika in javno podjetje Snaga nista želela čakati na gradnjo morebitne sežigalnice. Zato so mesto usmerili v strategijo nič odpadkov (zero waste), skladno s tem pa bo občina okrepila preprečevanje, ponovno uporabo in recikliranje odpadkov ter se zavezala minimiziranju odpadkov za odlaganja in energetsko izrabo, je povedala občinska energetska upravljalka Alenka Loose.
V javnem podjetju Snaga pravijo, da se je usmeritev v družbo brez odpadkov izkazala za ustrezno, saj se Ljubljana sedaj lahko pohvali, da ima med vsemi glavnimi mesti Evropske unije najvišji delež ločeno zbranih odpadkov. V Snagi so omenili tudi, da imajo države, kjer že dolga leta sežigajo odpadke, velike težave z doseganjem vedno višjih ciljev Evropske unije na področju ločevanja odpadkov.
Poudarili so, da ima tudi regijski center za ravnanje z odpadki pomembno vlogo v konceptu družbe brez odpadkov, saj tudi tam ves čas razmišljajo, kako odpadke čim bolje ločiti in nameniti v ponovno uporabo. »Po predelavi odpadkov na odlagališču konča manj kot pet odstotkov ostanka odpadkov,« so povedali v Snagi.
