Nobena proga, na kateri tekmujejo slovenski veslači v sezoni, ni tako ozka kot proga med Prulskim mostom in izlivom Gradaščice v Ljubljanico. Prav tako na nobeni drugi veslaški tekmi v Sloveniji nista tako pomembni moč in eksplozivnost veslačev. Ljubljanska regata namreč poteka le na dolžini 267 metrov, saj ima reka preveč zavojev za redno tekmo z dva kilometra dolgimi progami. A kljub omejitvam se v Veslaškem klubu Ljubljanica ne dajo in že 25 let pripravljajo sprintersko regato, s katero jeseni tradicionalno sklenejo sezono.
Pretekli konec tedna se je na njej pomerilo okoli 100 enojcev, dvojcev in četvercev, v katerih so veslali tako pionirji in mladinci kot veterani iz vseh slovenskih veslaških klubov. Napeti dvoboji veslačev in veslačic, v katerih je o najhitrejših pogosto odločal fotofiniš, so več ur navduševali zbrane gledalce, ki pa se jim je letos še posebej splačalo počakati do konca regate. Tekma osmercev, ki je kot kraljeva disciplina vedno na sporedu zadnja, je bila tokrat res prava športna poslastica.
Počasnejši se mora umakniti
»Osem ljudi se mora uskladiti. Štirje veslajo na desni, štirje na levi, za krmarja pa se sicer zdi, da samo sedi, ampak na tej progi od mostu pri Livadi do cilja bodo imeli krmarji kar pomembno vlogo, saj Ljubljanica zavija,« je med čakanjem na start ogreval ozračje Gregor Geršak, nekdanji veslač in zavzet trener najmlajših tekmovalcev Veslaškega kluba Ljubljanica, ki na domači regati vedno prevzame vlogo komentatorja. Ta mu je zaradi odličnega poznavanja veslanja več kot domača, gledalci pa so v njegovi mali šoli veslanja izvedeli tudi to, da krmarje tehtajo eno uro pred tekmo, potem pa lahko še kakšen kilogram odtočijo, in to, da bo v enem izmed dveh hrvaških osmercev veslal prvak z letošnjih olimpijskih iger Sinković.
»Če bi bili vsi osmerci enako hitri, se ne bi niti srečali, ampak skoraj vsako leto se zgodi, da vsaj en osmerec ujame tistega, ki je startal pred njim. Počasnejši se mora nato umakniti hitrejšemu, takšno je pravilo,« je navijačem povedal Geršak, že čez nekaj minut pa bi prehitevanje skoraj videli tudi v praksi. Zagreti mladinci iz veslaškega kluba Mladost iz Zagreba so skoraj že ujeli študente iz Maribora, a so ti ob spodbudi svoje zagrebške krmarke še bolj stisnili zobe in jim pobegnili. Seveda pa so zagrebški mladinci v predtekmovanju dosegli najboljši čas in v boju za prvo mesto so se pod Prulskim mostom postavili ob bok domačinom iz Veslaškega kluba Ljubljanica.
Še nikoli toliko veslačic
»Dajmo Ljubljanica!« je zavelo s trnovske plaže, ko je sodnik zamahnil z rdečo zastavico in sta obe osmerici sinhrono začeli z dolgimi potegi vesel. Na polovici proge sta bila osmerca še povsem izenačena, zato je navijanje z bregov postajalo glasnejše in še za stopnjo glasnejše, ko so si domačini priborili malo prednosti. Z usklajenostjo so jo obdržali do cilja in poskrbeli za odličen zaključek domače regate.
A čeprav so premagali močno konkurenco iz Hrvaške, si bo slovenska veslaška srenja 25. ljubljansko regato verjetno bolj zapomnila po dekletih. V soboto se je namreč prvič v Sloveniji zgodilo, da so tekmovale v osmercih. »Še nikoli ni imel noben klub toliko veslačic, da bi sestavil osmerca, in še nikoli ni treniralo toliko veslačic kot zdaj, zato sem dal pobudo, da vsi klubi skupaj sestavimo ženski osmerec,« je pojasnil Jan Ilar, glavni trener v Veslaškem klubu Ljubljanica, ki je združil moči še s petimi veslaškimi klubi in nastala sta kar dva osmerca. Koprčanke, Izolanka in Ljubljančanke so veslale v prvem, v drugem pa je ljubljanska krmarka vodila Izolanke, Mariborčanke in Blejke. In obe ekipi sta se glede na to, da dekleta niso imela priložnosti veliko vaditi skupaj in da jim je veslanje z enim veslom še precej tuje, izkazali odlično.
Lahko prihodnje leto pričakujemo še kakšen osmerec? Precej dobro kaže. Kot je povedal Ilar, je med dekleti vedno več zanimanja za veslanje. Ko je še veslal, je bilo zraven le nekaj deklet, danes pa imajo samo v njihovem veslaškem klubu okoli 20 veslačic. Tako nič več ne velja, da je veslanje pretežak šport za dekleta.
