Letošnje poletje so zaznamovale nesreče manjših letal. Toda statistika na letni ravni za zdaj ne razkriva bistvenega odstopanja od minulih let. Glede na podatke službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, ki jo vodi Toni Stojčevski, je bilo letos nesreč šest, tri manj kot v lanskem letu, ki je bilo v tem pogledu rekordno. Pred tem se je leta 2014 zgodilo sedem nesreč, leta 2013 osem, 2012 štiri. Je pa letošnje leto rekordno po številu smrtnih žrtev (osem, leta 2015 tri, 2014 šest, 2013 tri, 2012 šest).

Porast tujcev med žrtvami

Toni Stojčevski pravi, da ti statistični podatki v kategoriji letal s skupno težo do 2250 kilogramov niso skrb zbujajoči. »Absolutno ne ocenjujemo povečanega tveganja v tej kategoriji. Zadnja tri leta opažamo le porast v letalskih nesrečah udeleženih tujih letal in pilotov, ki so licenco za letenje pridobili v drugih državah,« je dejal. Pravi, da je pri nesrečah težko najti skupni imenovalec, in dodaja, da je glede na posamezne primere najpomembnejši človeški dejavnik. Bistvenih težav ne vidi v vremenu, kajti s pomočjo moderne tehnologije ni težko pridobiti vremenskih informacij. Problematična se mu ne zdi niti usposobljenost pilotov: »Šolanja so povsod po Evropi praktično enaka. Včasih pride le do različnih kriterijev pri pripravi za let ali v postopkih za praktično preverjanje pilotov pri izdajanju in podaljšanju licenc.«

Stojčevski je edini preiskovalec v civilnem letalstvu pri nas, čeprav je pred leti svetovna organizacija za civilno letalstvo ocenila, da bi glede na število letalskih operacij v zračnem prostoru Slovenije potrebovali več preiskovalcev, predlagali so štiri. Stojčevski pravi, da je od takrat zračni promet vse gostejši. Poleg tega se preiskovalec ukvarja tudi z drugimi letalskimi incidenti in dogodki, kot so na primer trki letal s ptiči na vzletno-pristajalni stezi. Ena od nalog preiskovalca je čim boljši pretok informacij. Odkar lahko prek obrazca na spletu vsakdo prostovoljno poroča o nesrečah in drugih letalskih dogodkih, je ta vse večji. »Ko je svetovna organizacija za civilno letalstvo naredila oceno o številu potrebnih preiskovalcev, sva bila pri nas zaposlena dva. Potem je prišlo do reorganizacije in odhoda enega preiskovalca na drugo delovno mesto. Tako da sem zdaj edini. In to je problem.« Ali ga je mogoče rešiti, je vprašanje za ministrstvo za infrastrukturo, ki je pojasnilo, da so izpeljali več razpisov z željo, da bi pridobili nove preiskovalce, a so bili ti zaradi visokih kriterijev neuspešni. Eden od pogojev je najmanj deset let delovnih izkušenj v letalstvu. Pri tem ni nepomembno, da je po en preiskovalec zaposlen tudi na področju železniških in pomorskih nesreč.

V letalstvu se varnost piše s krvjo

Stojčevski in ministrstvo pravita, da kadrovska podhranjenost ni glavni razlog za to, da preiskave nesreč trajajo dolgo. Glede na predpise ima preiskovalec praviloma 12 mesecev za pripravo končnega poročila. Zadnje končno poročilo je bilo objavljeno leta 2013. Tik pred objavo je nesreča iz leta 2013, v zaključni fazi so tudi štiri iz leta 2014, je pojasnil Stojčevski, ki dodaja, da pri večini nesreč preiskave ni treba končati s končnim poročilom, kar pa ne velja za nesreče s smrtnim izidom.

Po njegovih besedah ni nič nenavadnega, če preiskava katere od nesreč traja tri leta. Pritrjuje mu Andrej Kolar iz Alpskega letalskega centra Lesce, ki poudarja, da morajo biti preiskave temeljite. »Zelo narobe je takoj sklepati, kakšni so vzroki nesreče, in to objaviti. Treba je biti pazljiv, kajti vpletene so družine ponesrečenih, na prvo žogo pa velikokrat pride do napačnega sklepanja. Za uspešno preiskovanje je potreben čas. Velikokrat se med preiskavo najde kaj presenetljivega, kar izboljša letalsko varnost. Če bi samo obsojali ljudi, pa to ne bi izboljšalo letalstva,« je dejal Kolar, ki sodeluje pri preiskavah nesreč jadralnih letal. Dodaja, da je letos, ko je bilo rekordno število letalskih nesreč s smrtnim izidom, pomembno, da preiskovalci ugotovijo, ali gre za sistemske težave. To je bistvo preiskav, sicer pa, kot pravi, v letalstvu velja: »Vsaka nesreča odpravi en vzrok. Zato se reče, da je v letalstvu varnost napisana s krvjo.«