Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) in občina Krško bosta v ponedeljek z družbo Kolektor Koling podpisali pogodbo za gradnjo mostu pri Žadovinku in priključne ceste z navezavo na občinsko cesto. Gre za dolgo pričakovani del krške obvoznice, ki jo v sedmih etapah gradijo že skoraj desetletje, po prvotnih načrtih pa bi morala biti končana že leta 2012.
Projekt, vreden 4,7 milijona evrov, poleg mostu zajema gradnjo krožišča na desnem bregu reke Save, vključno s priključkom na občinsko cesto pri Megadomu, na levem bregu Save pa navezavo na že obstoječe krožišče pri tovarni Krka. Predvideni rok za gradnjo je 22 mesecev.
Bo obvoznica končana do leta 2020?
Preostane še gradnja dobrega kilometra obvozne ceste, ki bo povezala novo krožišče pri mostu v Žadovinku in že obstoječe krožišče pri trgovskem centru Krško. Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Če bo zagotovljen denar, naj bi direkcija razpis objavila v letu 2018.
Prva dela na obvoznici so se začela že leta 2007, ko so začeli gradnjo krožišča pri hidroelektrarni Krško, naslednje leto so pri HE zgradili most, pred dvema letoma pa končali še gradnjo odseka do starega mostu čez reko Savo. Vrednost gradnje celotne obvoznice, katere nosilec in glavni investitor je DRSI, ocenjujejo na dobrih 32 milijonov evrov, doslej pa je bilo po podatkih krške občine vanjo vloženih 17,8 milijona evrov.
Vsa etapa, torej gradnja mostu vključno s krožiščem in obema navezavama ter obvoznice Žadovinek do krožišča pri trgovskem centru Krško, je vreden okoli 15 milijonov evrov, od tega naj bi 80 odstotkov zagotovil DRSI, preostalo pa občina.
Občina toži državo zaradi neizvedbe protokola
Sofinanciranje gradnje obvoznice je eden od šestih protokolov v skupni vrednosti okoli 40 milijonov evrov, ki jih je občina Krško podpisala z vlado oziroma pristojnimi ministrstvi in agencijo za radioaktivne odpadke ob umeščanju odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v letu 2007, nekaj pa tudi pozneje.
Občina se je zaradi neupoštevanja protokola o komunalni ureditvi odločila za tožbo proti državi, od katere terja skupaj z obrestmi dobrih 11 milijonov evrov. Kot pravi krški župan Miran Stanko, se je bila občina nekako dolžna pravno zavarovati, preden bi protokol oziroma zaveza države zastarala. »Država je dolžna to poravnati glede na to, da smo mi svoj del obveznosti izvršili in v svoje okolje sprejeli odlagališče NSRAO. Po začetnem pogovoru z ministrstvom za okolje je kazalo, da bomo našli neki kompromis. Zdaj smo sicer prišli do prvega naroka na sodišču, vendar pogovori potekajo v tej smeri, da bi se vendarle skušali dogovoriti zunaj sodišča. Navsezadnje je treba tudi ceniti to, da je neka lokalna skupnost pripravljena takšen objekt imeti v svojem okolju.«
