Zgodba družbe Grep, ki je gradila športni center in nakupovalno središče v Stožicah, se bo končala s stečajem. Največji upnik družbe Izet Rastoder, ki je letos od Družbe za upravljanje terjatev bank in nekaterih komercialnih bank odkupil terjatve do Grepa, je namreč včeraj dosegel, da je ljubljansko okrožno sodišče začelo stečajni postopek.
Rastoder je stečaj sicer zahteval že poleti, a je vodstvo Grepa od sodišča izprosilo dva meseca, v katerih naj bi pripravilo predlog za prisilno poravnavo in predložilo dokaze, da je pridobilo svež denar. Ker Grep teh obljub ni uresničil, sodišču ni preostalo drugega, kot da začne stečaj, ki ga bo vodila upraviteljica Lucija Klampfer. Grepovi upniki imajo zdaj tri mesece časa, da prijavijo svoje terjatve.
Rastoderjev posel življenja
Seznam upnikov bo dokončno razkril, koliko terjatev je kupil Rastoder. Domnevno naj bi kupil terjatve Gorenjske banke in SID banke, za 84 milijonov evrov vreden sveženj terjatev DUTB pa naj bi Rastoder letos plačal le 15 milijonov evrov. Ljubljanski župan Zoran Janković je pred kratkim ta posel komentiral kot Rastoderjev posel življenja. Rastoder si kot največji upnik, ki ima v rokah terjatve, zavarovane z nedokončanim trgovskim centrom, lahko obeta poplačilo ob prodaji nepremičnin.
Ker Rastoder svojih načrtov z nakupovalnim središčem do zdaj ni želel razkriti, se v javnosti ugiba, kaj bo storil. Nekateri menijo, da bo kar sam v stečajnem postopku kupil nepremičnine in jih nato prodal naprej. Podobno je storil z gradbeno jamo na Bavarskem dvoru, ki jo je za 1,7 milijona evrov kupil v stečajnem postopku družbe S1 in jo nato za skoraj 2,7 milijona evrov prodal srbski družbi Delta Holding. Druga možnost pa je, da bo nepremičnine v stečaju kupil kdo drug. V tem primeru si Rastoder kot največji upnik lahko obeta poplačilo dolgov iz vplačane kupnine.
Ljubljanska občina ob milijone
Podatki iz oktobra 2014 kažejo, da je Grep samo upnikom, ki imajo ločitveno pravico in s tem prednost pri poplačilu dolga pred navadnimi upniki, dolžan več kot 123 milijonov evrov. Pričakovati je, da za navadne upnike, ki jim Grep skupaj dolguje najmanj 70 milijonov evrov, denarja v stečaju ne bo.
Med navadnimi upniki je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je Grepu zaupala gradnjo športnega centra v Stožicah, v zameno pa mu dovolila gradnjo nakupovalnega središča. Iz podatkov o neuspelem postopku poenostavljene prisilne poravnave je razvidno, da Grep občini dolguje 15,8 milijona evrov. Grep poleg tega do danes ni opravil vseh pogodbenih obveznosti do občine: dolguje ji še 400 parkirnih mest, 6 uvozov v garažno hišo oziroma izvozov iz nje, dodatno nogometno igrišče in ureditev parka na strehi nakupovalnega središča. Zaradi stečaja občina skoraj zagotovo ne bo mogla izterjati niti pogodbene kazni v višini 25 milijonov evrov. Med večjimi navadnimi upniki Grepa sta tudi njegova družbenika Gradis skupina g in Energoplan. Grep Energoplanu po podatkih iz leta 2014 dolguje 14,5 milijona, Gradisu pa 12,9 milijona evrov. Tudi onadva sta se v preteklosti znašla v postopku prisilne poravnave, zato ne bo presenečenje, če bo Grep še katerega od njiju potegnil s seboj v stečaj.
