Ena od ne ravno številnih slovenskih družb, ki ji je po prevzemu Mercatorja z Agrokorjevo trgovsko verigo Konzum uspelo skleniti večji posel oziroma vstopiti na njihove police, je trgovec z bananami Rastoder.
Predvsem na račun sodelovanja z Agrokorjem je Rastoderju v letošnjem letu uspelo občutno zvišati prihodke. »V primerjavi z enakim obdobjem lani smo prihodke od prodaje v prvem polletju letošnjega leta zvišali za 30 odstotkov. Medtem ko se je prodaja na slovenskem trgu povečala za 10 odstotkov, se je na Hrvaškem zvišala za 25 odstotkov, v Srbiji za 30 odstotkov, v BiH pa za 65 odstotkov,« je pojasnil direktor in lastnik Rastoderja Izet Rastoder. Na območju držav, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, družba Rastoder sicer velja za največjega trgovca z bananami.
Obseg prodaje v Rastoderju z nekaj izjemami iz leta v leto zvišujejo. Če je družba leta 2004 dosegla 17 milijonov evrov prihodkov od prodaje, so ti lani znašali skoraj 130 milijonov evrov. Na domačem tržišču je Rastoder lani ustvaril slabo petino vseh prihodkov. Po napovedih prvega moža družbe bi lahko prihodki letos presegli 150 milijonov evrov. Najvišjo rast je Rastoder dosegel leta 2007, ko mu je prodajo uspelo zvišati za skoraj 50 milijonov evrov, na preko 90 milijonov evrov. Če upoštevamo, da je bil globalni trg banan leta 2013 vreden okrog devet milijard dolarjev, to pomeni, da Rastoder, ki ima od države zakupljene ogromne plantaže v Ekvadorju, največjem svetovnem izvozniku banan, proda 1,5 odstotka svetovne proizvodnje banan.
V poletnih mesecih banane prodajajo z izgubo
Rasti prihodkov Rastoderja pa ne sledi rast dobičkov. Dejstvo je, da pri trgovanju z bananami ne obstajajo veliki zaslužki. Izračun na podlagi podatkov iz lanskoletnih bilanc Rastoderja pokaže, da je družba lani dosegla okrog osem odstotkov bruto marže, kar je nekaj odstotnih točk manj od Chiquite, ene največjih globalnih proizvajalcev in prodajalcev banan. Kot je pojasnil Rastoder, Chiquita velik del banan proda na ameriškem trgu, kjer ima z velikimi trgovskimi verigami sklenjene letne pogodbe po vnaprej določenih cenah. »Po drugi strani mi ne vemo, po kakšni ceni bomo lahko banane prodali. Če jih ne uspemo prodati v sedmih dneh, ko dozorijo, potem banane prodajo nas,« se je slikovito izrazil Izet Rastoder. Dodal je, da so v poletnih mesecih banane pogosto prisiljeni prodajati z izgubo.
Pretovor v Luki Koper se ni znižal
Čeprav je Rastoder lani zagrozil, da bo pretovor banan iz koprske luke preusmeril v druga pristanišča, če Luka Koper ne bo sponzorirala nogometnega kluba Olimpija, v katerem je bil donedavnega predsednik, se to ni zgodilo. »Nasprotno, v Luki Koper smo povečali pretovor za 50 odstotkov,« je pojasnil Rastoder. Pri tem je poudaril, da so pomembno znižali stroške s tem, ko so leta 2012 v ljubljanskem BTC investirali v sodoben distribucijski center. Ta jim omogoča, da lahko kontejnerje blaga, ki prispejo v luko, takoj preusmerijo v Ljubljano, kjer jih raztovorijo.
