Z njimi se vseeno vozimo ceneje, to si moramo priznati. Seveda do trenutka, ko vas nešteto del na cesti ne ustavi, potem ste plačali le še vinjeto pa parkirišče, ki pa ni tako poceni. Ali ko vas ustavi nesplužena cesta in še bi lahko dolgo naštevali. A mnogi seveda še vedno skušajo izkoriščati sistem in se voziti zastonj. »Saj grem samo do naslednjega izvoza.« »Vozim se le po ljubljanskem obroču.« Obrazložitev je veliko, le malo je zares iskrenih. V slogu »nimam denarja za vinjeto«.
Zato ima Dars na cestah svoje lovce. Oborožene z daljnogledi, ob oranžnem kombiju in s strogim izrazom na obrazu. Se vam smilijo tisti, ki jih ujamejo? Mnogim se ne, saj si vsakdo misli, če jo lahko kupim jaz, naj jo še sosed. Ali pa, ko gremo Slovenci v tujino, moramo kupiti vinjeto, zakaj je ne bi tujci pri nas. In imajo povsem prav.
A vendarle so turisti tisti, ki velikokrat zaradi nepoznavanja ali »nepoznavanja« avtocestnih vinjetnih pravil padejo v Darsove kremplje. Mnogi plačajo, nekateri priznajo, drugi se delajo še bolj neumne, kot so, nekateri iskreno priznajo, da so pozabili. Kakšni posebni avanturisti pa se skušajo še prepirati z nadzorniki, a te vseeno kmalu umirijo, če ne drugače, s posebnimi policijskimi prijemi. Tako so na primer nadzorniki letos do začetka septembra izdali 41.149 plačilnih nalogov ali v povprečju kar 1000 na teden. Večinoma turistom v poletnih mesecih. Še leto prej so v vsem letu spisali malo manj kot 54.000 nalogov, v zadnjih osmih letih pa se jih je nabralo za okoli 394.000. Če upoštevamo, da je kazen od 300 do 800 evrov, potem si lahko izračunate, da se izplača imeti vse te nadzornike. Konec koncev ima tudi Slovenija vso pravico, tako kot jo imajo druge države, da od turistov, ki večinoma bežijo naprej na Hrvaško, zahteva svoj delež. Najbolje od vsega pa je, da se ta denar, to poudarjajo na Darsu, steka v državni proračun.
Torej, prednosti vinjet so kot na dlani, slabosti tudi, jeza voznikov je včasih upravičena, včasih ne. Najpomembnejše pa je, da smo se na njih že navadili. Kot smo se navadili na včasih prav peklensko gnečo na cestah. V tem smo ujeli »razvito« Evropo, kjer so radijska prometna poročila dolga po nekaj minut, samo od naštevanja, kje vse so zastoji in kako dolgi so. In da, tudi pri nas se ti ne merijo več v metrih, ampak v kilometrih. Toda to je že druga zgodba, ki je tako zapletena, kot je zapleteno reševanje teh težav. Do takrat pa se bomo bolj ali manj navduševali tudi nad barvnimi kombinacijami vinjet. Vsaj nekaj.
