Jose Mourinho je vse prej kot preprost človek, prav nasprotno. Zato so prigode iz njegovega življenja, ki so opisane v knjigi Up Close and Personal (Od blizu in osebno) novinarja Daily Maila Roberta Beasleyja, še kako razburkale nogometno srenjo, pa knjiga niti še ni izšla. V Daily Mailu so objavljali serijo najzanimivejših odlomkov in v njih je Mourinho opisan kot egocentričen, vase zagledan moški, ki bi svoje kolege najraje pretepel, brez besed pa ostane le ob lepi ženski. Ne glede na to, v katerem klubu trenira, njegova pisarna je vedno enaka: kot nekakšen osebni oltar oblepljena s časopisnimi izrezki preteklih uspehov, vključno z diplomami za vpise v Guinnessovo knjigo rekordov.

Robert Beasley je v knjigi, ki seveda ni avtorizirana, zapisal vse, kar je o Mourinhu izvedel v dolgih letih spremljanja legendarnega trenerja. Opisal je tudi osebne pogovore, ki sta jih imela, med drugimi tistega, v katerem je Mourinho dejal, da bo trenerja Arsenala Arsena Wengerja »počakal zunaj zelenice in mu razbil obraz«. Seveda ni nobena skrivnost, da se Mourinho in Wenger nista marala ter da se nenehno obmetavata z ostrimi verbalnimi puščicami. Wenger je Portugalcu dejal, da se panično boji neuspeha, Mourinho pa mu je nemudoma vrnil, da je prav Wenger največji specialist za neuspeh. Portugalec je nekaj dni po objavi podrobnosti o napovedi fizičnega obračuna s kolegom na tiskovni konferenci dejal, da ima z Wengerjem »civiliziran odnos ter da sta se srečala pred nekaj dnevi in se rokovala«. O knjigi pa, da je ne bo komentiral, a da razume, da mora novinar zaslužiti denar. Dodal pa je, da bo nekoč napisal svojo knjigo, a zdaj na to še ni pripravljen.

Do tedaj bodo o njem krožile anekdote iz knjige Up Close and Personal. Recimo o tem, kako so ga prosili, naj se vrne v Real Madrid, a jih je zavrnil, češ da v »garderobo s smradi, kot so Casillas, Ramos, Marcelo in Pepe, ne bo šel več«. Portugalec se je namreč javno skregal z vratarjem Ikarjem Casillasom, ko si je ta kot kapetan španske reprezentance drznil sestati s Xavijem in Carlosom Puyolom, sicer igralcema večnega tekmeca Barcelone.

Rooney debeluh, sektaški Real

Mourinho sicer nikoli ni skoparil z grobimi besedami na račun igralcev, pač v stilu, da kritika le koristi. Še posebno če ima opraviti s superzvezdniki. Tako je po trditvah v knjigi Wayna Rooneyja opisal kot »debeluha«, in to čeprav ga kot igralca zelo ceni. Se je pa tudi v tej knjigi potrdilo to, o čemer je pisal že Zlatan Ibrahimović – med njima obstaja velika ljubezen, ki seže vse tja do časov milanskega Interja. Morebiti sta si podobna po značaju.

Seveda je v knjigi opisana tudi lepša stran trenerja. Denimo kako je moral leta 2012 tolažiti ganskega igralca Michaela Essiena, ker sta na njegovo zabavo za 30. rojstni dan prišla le dva soigralca iz Reala, Ricardo Carvalho in Luka Modrić. Ob tem je Mourinho brez dlake na jeziku pripomnil, da je bila Realova garderoba vedno politična ter da so bili igralci vedno sektaški.

V knjigi, ki bo v angleškem jeziku izšla jutri, je tudi opisan trenutek, ko je Jose Mourinho ostal brez besed. To se sicer zgodi zelo redko, v opisanem primeru pa je bila za to kriva ženska. Ko je sedel v avli hotela na Beverly Hillsu v Los Angelesu in razlagal o obupnih brazilskih počitnicah, je nenadoma utihnil, ko je v prostor vstopila Jennifer Aniston. Nepremično je strmel v postavno igralko in ko je zapustila prostor, je dejal: »J... Brad Pitt, kakšna ženska! Jeniffer ena, Angelina nič.« Leto dni pred tem je namreč Brad Pitt zapustil Jennifer Aniston zaradi Angeline Jolie.