Med varčevalno akrobatiko srednjih šol tudi odpuščanje

Krpanje lukenj vodi v negotovost

Ker gimnazije niso proizvodni obrati, so njihovi prihodki iz državnega proračuna odvisni od števila vpisanih dijakov. Na Ptuju imajo tako v novem šolskem letu v prvem letniku 112 dijakov, kar je 13 dijakov manj kot lani in 36 mladostnikov manj od normativa, je zaskrbljena ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Težave poskuša vodstvo šole reševati na način, ki je v širšem slovenskem gimnazijskem okolju ta čaš še redkost – z odpuščanjem redno zaposlenih učiteljic in učiteljev. Ta mesec so se poslovili od sedmih sodelavcev, štirje so bili zaposleni za nedoločen, trije pa za določen čas. V sklopu varčevalnih ukrepov so tudi zaprli približno četrtino šole, med drugim kulturno dvorano, s čimer bodo letno privarčevali 30.000 evrov.

Varčevalnih ukrepov pa ne morejo več zaostrovati v kočevski gimnaziji. Zato ji že drugo leto zapored z dofinanciranjem programa (letos v višini 250.000 evrov) pomaga ministrstvo za izobraževanje. A tudi s tem dodatkom gimnazija težko normalno deluje, pravi ravnateljica Metka Kamšek, saj komajda pokrijejo plače zaposlenih, preostalih pet tisočakov pa nikakor ni dovolj za vse druge stroške. Zato so najbolj na udaru potni stroški in izobraževanja zaposlenih.

Odpuščanje zaposlenih pa ni prizadelo le ptujske gimnazije. »V zadnjih štirih letih smo se morali posloviti od kar desetih zaposlenih, predvsem zaradi manjših generacij dijakov in posledično upada vpisa, k odpuščanju pa je pripomoglo tudi združevanje gimnazije in srednje šole v šolski center,« pravi ravnateljica kočevske gimnazije Metka Kamšek, ki se odkrito boji za prihodnost šole. Podobni strahovi vladajo tudi v Šolskem centru Ptuj, ki je lani odpustil 14 zaposlenih, upad vpisa pa utegne letos izkopati do 100.000 evrov globoko finančno luknjo. V Ormožu finančno luknjo v gimnazijskem proračunu že od leta 2013 krpa občina. Na Ptuju in v Kočevju za zdaj te sreče nimajo.

Težave niso presenečenje, so pa nevarne

»Težave gimnazij je treba gledati širše,« je prepričan Janez Pastar, predsednik Skupnosti gimnazij Slovenije. »V nekem trenutku se je politična oblast odločila, da je treba širiti mrežo gimnaziji, otrok pa je čedalje manj. Krizo je dodatno spodbudila zdajšnja naravnanost ministrstva, da bi bilo gimnazij spet manj, več pa bi bilo poklicno-strokovnih šol. V takšnih razmerah je logično, da v določenem trenutku v določenem prostoru nastopijo finančne stiske.«

Izrazitejše so trenutno težave šol, ki so bodisi na obrobju države bodisi v okolju, kjer je brezposelnosti več. Prav zato pa je obstoj in delovanje teh šol, pravijo sogovorniki, ključnega pomena za izobraženost in usposobljenost tamkajšnjih dijakov. Mnogo jih prihaja iz socialno šibkejših družin in si v primeru ukinitve programov ne bi mogli privoščiti izobraževanja drugod, denimo v Ljubljani.

Koliko srednjih šol je v težavah, bo znano kmalu, pravi Fani Al Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije. »Najbolj usiha vpis v ekonomske srednje šole. Prav tako smo zabeležili slab vpis na programih gradbeništva, saj se ta panoga po krizi še vedno ni opomogla.« Ravnatelji šol, na katerih se dijaki lahko vpišejo v različne izobraževalne programe, zapolnjujejo delovne obveznosti profesorjev s »kadrovsko akrobatiko«, kot se je izrazila ravnateljica Srednje šole Jesenice Andreja Vehar Jerman. »Vprašanje je, kako bo prihodnje leto,« je ponovila strah vseh naših sogovornikov.

Ponekod kljub vsemu delujejo uspešno

Uspešno pa že dlje časa deluje novomeški šolski center, kjer se poleg dijakov izobražujejo še študenti višješolskih programov in odrasli. Direktor centra Štefan David pojasnjuje, da jim to uspe zaradi spleta dejavnikov. Okolje, v katerem center deluje, je polno uspešnih podjetij, ki delujejo na več področjih in ves čas sodelujejo pri oblikovanju šolskih programov in pri usposabljanju šolajočih. »Vedno je kakšno od področij v krizi, a nikoli to ne velja za vsa hkrati,« dolgoletno zgodovino in prednosti organiziranosti v šolski center pojasnjuje direktor. »Tudi zaposleni lahko ves čas krožijo med programi.« Zanimanje za šolanje na novomeškem šolskem centru pa dvigujejo tudi zaposlitvene možnosti v tamkajšnjih uspešnih podjetjih, dodaja direktor.