Čeprav je vlada v četrtek sprejela državna proračuna za prihodnji dve leti, pa je vprašanje plač v javnem sektorju še naprej odprto. Če dogovora do konca leta ne bo, se bodo po sporazumu iz lanskega decembra morali sprostiti vsi preostali varčevalni ukrepi v skupni višini 325 milijonov evrov. Vlada bi to lahko ustavila z interventnim zakonom, ki pa bi javne uslužbence nedvomno pognal na ulice.
Naj spomnimo, da so se letos odmrznila napredovanja in plačna lestvica, delno tudi regres. Še vedno pa se ne izplačuje redne delovne uspešnosti, prav tako ostajajo v veljavi omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela in znižane premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Vlada nekoliko popustila pri regresu
Vlada, ki najprej za prihodnje leto ni želela dodatno sprostiti nobenega ukrepa, je v minulem tednu nekoliko popustila pri regresu in za tiste, pri katerih ta še ni dosegel minimalne plače, ponudila dodatnih 25 evrov. Sindikati so predlog zavrnili in bodo na današnjem nadaljevanju pogajanj predstavili svoj protipredlog. Jakob Počivavšek, predsednik Pergama in vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, je povedal, da bodo svoje stališče oblikovali šele pred pogajanji. »Mogočih je več scenarijev, tako glede ukrepov kot glede dinamike sproščanja,« je dejal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj prav tako ni želel postreči s konkretnejšimi predlogi, je pa očitno, da sindikati vladi ne nameravajo popuščati. »Z našim protipredlogom bomo vladi povrnili z isto mero. Naj vidijo, kaj si mislimo o tem, da nam po štirih mesecih od začetka pogajanj ponudijo tako malo,« je povedal Štrukelj. Sindikate ob tem moti tudi to, da vlada sklenitev dogovora pogojuje z začetkom pogajanj o sistemskih spremembah plačnega zakona in zakona o javnih uslužbencih, ki jih sindikati prav tako zavračajo. Tudi državna sekretarka iz ministrstva za javno upravo Tanja Bogataj je minuli teden priznala, da gre pri postopnem sproščanju regresa predvsem za simbolično gesto, ki v finančnem obsegu ne pomeni veliko. Z njo so, kot je dejala, kljub zelo omejenim finančnim zmožnostim želeli iti sindikatom naproti in že v prihodnjem letu vsaj delno sprostiti kakšnega od preostalih varčevalnih ukrepov. Državna sekretarka je ob tem poudarila, da bodo v letu 2017 učinkovali tudi že sproščeni ukrepi in da se pripravlja nabor anomalij, ki naj bi jih odpravili.
Sindikalisti dvomijo o dogovoru
Štrukelj glede dogovora z vlado ni optimističen. »Javni uslužbenci so znova postavljeni v nemogoč položaj. Proračun je sprejet, kar je jasno sporočilo, da so plače določene in da so pogajanja zgolj farsa,« pravi. Ogorčen je tudi zaradi »kampanje« o pogoltnem javnem sektorju, ki jo vodi zlasti gospodarstvo. »Gre za zavajanje. Plače v javnem sektorju so vsa zadnja leta zaostajale za rastjo plač v gospodarstvu. Letošnje zvišanje je posledica odprave večletne zamrznitve napredovanj in plačne lestvice. To pomeni, da smo veliko več izgubili, kot smo dobili nazaj,« opozarja Štrukelj, ob tem pa dodaja, da se stroški dela v javnem sektorju v primerjavi z evropskim povprečjem znižujejo.
