Ante Vlahović, eden najbogatejših Hrvatov, je že od sredine devetdesetih let v prvi postavi hrvaških gospodarstvenikov. Odkar je pred dobrim letom Adris grupa, lastninjena v začetku devetdesetih let pod njegovo taktirko, britanskemu tobačnemu gigantu British American Tobacco prodala Tvornico duhana Rovinj (TDR) za okoli pol milijarde evrov, se Vlahovićeve ambicije v Sloveniji krepijo. Po naskoku na pozavarovalnico Sava Re je v tem tednu presenetila novica, da bodo slovenske družbe Mercator, Droga Kolinska in Žito, ki so jih prevzeli Hrvati, poslej sodelovale s Croatio osiguranjem.

Croatio osiguranje speljal Triglavu

To je Vlahović pred nosom speljal Zavarovalnici Triglav. Javni razpis za prodajo 80-odstotnega lastniškega deleža Croatie osiguranja je bil poleti 2013 objavljen tudi v Financial Timesu, vendar so prispele le tri nezavezujoče ponudbe: Adrisova, poljske PZU in Zavarovalnice Triglav. Čeprav je bila Triglavova daleč najvišja, sta se v naslednji krog uvrstila le PZU in Adris, na koncu pa je slednji pričakovano prevzel Croatio.

Hrvati so Triglav iz nadaljevanja postopka izločili na eleganten način. V predlogu sklepov hrvaške vlade je bila takšna odločitev obrazložena s tem, da je Triglav tvegan prevzemnik, saj bi moral šele pridobiti del potrebnih sredstev za nakup Croatie. Dejstvo pa je, da prevzem manjše Croatie za Triglav ne bi predstavljal ravno velikega zalogaja. Sosede je zmotilo predvsem, da je del potrebnih sredstev za prevzem nameraval Triglav pridobiti z izdajo novih delnic na zagrebški borzi, hrvaška vlada pa je to interpretirala, da bo slovenska zavarovalnica potreben kapital zbirala pri hrvaških državljanih. Računsko sodišče na Hrvaškem (Državni ured za reviziju) je lani opozorilo na več nepravilnosti pri privatizaciji Croatie, med drugim, da v javnem razpisu znesek pričakovane dokapitalizacije ni bil določen. Pomenljivo je tudi, da sta na zadnja triletna poročila Croatie v svetu cenjeni revizijski hiši BDO in PricewaterhouseCoopers podali mnenje s pridržkom.

Vlahovićevi cilji v zavarovalniški industriji, razmeroma varni panogi s stabilnimi donosi, so jasni: postati vodilna zavarovalniška skupina v regiji. Doseči jih namerava z organsko rastjo in prevzemi. Neposredni vstop Croatie na slovenski zavarovalniški trg je pričakovan. Toda kljub temu je vest, da bo Croatia osiguranje zagotavljala zavarovalniške storitve za več slovenskih družb, pri vodstvih zavarovalnic, prisotnih na slovenskem trgu, izjemno odmevala. Dober poznavalec razmer v zavarovalništvu pojasnjuje, da si s tem še ne velja beliti glave, saj so zaslužki pri zavarovalnih storitvah podjetjem nizki. Pri pridobivanju fizičnih oseb, kjer se ustvarjajo najvišji zaslužki, pa pričakuje agresivno cenovno konkuriranje in napoveduje, da bi Croatia lahko pridobila nekajodstotni tržni delež.

V pravem trenutku na pravem mestu

Obenem Vlahović prek Croatie osiguranja in Adrisa krepi lastništvo v Savi Re. Ta ima v lasti tudi novomeško zavarovalnico Tilia in Zavarovalnico Maribor. Soglasje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev petinskega lastniškega deleža Save Re so Vlahovićevi pred kratkim že dobili, jeseni pa se izteče rok za sprejem odločitve o pridobitvi tretjine delnic slovenske pozavarovalnice. Razen po Savi Re ima apetite po Zavarovalnici Triglav. Preudarni Vlahović bo potrpežljivo čakal na pravi trenutek. Če bo nastopil, bo, tako kot je v preteklosti že dokazal, zagotovo na pravem mestu.

Po rojstvu leta 1950 je Ante Vlahović odraščal v Kominu, mestu v bližini delte Neretve, deset kilometrov oddaljenem od Ploč. Prihaja iz ugledne družine. Njegovi starši so si v slogu »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača« s pridelavo sadja in zelenjave ter njuno prodajo poleti na makarski rivieri, pozimi pa v Mostarju, počasi izboljševali gmotni položaj. Po diplomi na zagrebški ekonomski fakulteti se v rojstne kraje, kjer je izjemno cenjen, ni pogosto vračal. Nov dom si je našel v Rovinju, od koder prihaja njegova soproga učiteljica, s katero ima dve hčeri. V tem istrskem mestu, v TDR, se je tudi zaposlil, leta 1990 postal eden od šestih članov uprave, štiri leta kasneje pa prevzel vodenje te tobačne družbe.

Pri privatizaciji TDR po tako imenovanem modelu nekdanjega premierja Jugoslavije Anteja Markovića sta imela pomembni vlogi kasneje njegova dva dolgoletna sodelavca: Plinio Cuccurin, dolgoletni član uprave, in finančnik Branko Zec. Skupaj s to trojico so prek Adris grupe, v kateri je Vlahović s približno petinskim lastniškim deležem največji posamični delničar, lastniki TDR postali tudi vsi zaposleni. Vodstvena posadka se je zadovoljila z razmeroma majhnimi lastniškimi deleži, sami sebi niso kradli, investirali so preudarno, pri naložbah pa niso izgubljali sredstev. Sčasoma je TDR postala vodilna tobačna družba na ozemlju nekdanje Jugoslavije, skupaj z največjim iranski proizvajalcem tobaka Iranian Tobacco Company pa je leta 2013 na tamkajšnjem trgu postavila 30 milijonov evrov vredno tovarno.

Z vsemi vladami v dobrih odnosih

V prvi polovici devetdesetih let so apetite po TDR dobili nekateri financerji stranke HDZ, ki jo je tedaj vodil pokojni Franjo Tuđman. Toda na Vlahovićevo srečo je njegov angel čuvaj Zlatko Mateša, od leta 1995 do 2000 predsednik hrvaške vlade, hadezejevce odvrnil od namer. Vlahović je imel prosto pot za nadaljevanje privatizacije TDR.

Z vsemi vladami in njihovimi predsedniki je bil v dobrih odnosih, medtem ko se v politiki ni nikoli angažiral. Ta naj bi mu sicer omogočala, da je hrvaškem tobačnem trgu dolga leta ohranjal monopolni položaj. Vlahović je znal to ceniti: ko je vlada dvigovala trošarine na tobačne izdelke, se ni nikoli pritoževal.

Vlahović, ki se v javnosti ne pojavlja rad, velja za konservativnega poslovneža, na sestankih pa ne govori veliko. Zdi se, kot da v poslih ne dela napak. Najbrž je ni storil niti s prodajo TDR. Zaradi upada števila kadilcev se trg krči, trošarine na tobačne izdelke se povsod zvišujejo, od vstopa Hrvaške v EU pa mora TDR v državah Cefte, glavnih izvoznih trgih, plačevati carine.

Že pred leti je Adris začel na veliko investirati v turizem. Iz Rovinja se širi počasi. Letos odprti novi rovinjski hotel Amarin je ameriški časnik New York Times nedavno proglasil za drugi najboljši družinski hotel na svetu. V Adrisovem hotelu Lone, potem ko je že postal predsednik vlade, je bil pred dobrima dvema letoma opažen Miro Cerar. V minulem letu, takoj po prodaji TDR, se je Adris omenjal kot možen kupec nekaterih Savinih hotelov. Razen v turizmu in zavarovalništvu pa je Vlahović posle razpršil na druga področja. Med drugim je lastnik družbe Cromaris, enega od desetih največjih svetovnih vzrejevalcev brancinov in orad.