Bogataši so vedno zanimivi za filmsko obdelavo. Ivica Todorić, najbogatejši Hrvat, lastnik Konzuma, Mercatorja in številnih drugih podjetij, je tudi dobil svoj film. Gospodarja (Gazdo), ki so ga v petek premierno prikazali na motovunskem filmskem festivalu, je tri leta snemal hrvaški režiser Dario Jurićan. Film je produciral Hrvaški center za raziskovalno novinarstvo in svobodne medije (HRCIN), sofinanciral pa ga je Hrvatski audiovizualni center (HAVC).

Gospodarja so snemali v skoraj konspirativnih okoliščinah. Ivica Todorić pri snemanju ni želel sodelovati, niti neformalno se ni želel pogovarjati z režiserjem, kaj šele da bi nastopil v filmskih kadrih. Režiser se je ob tem pošalil, da je bilo snemanje tako, kot da bi pripovedovali zgodbo o Alu Caponeju. Režiser je sicer večkrat ponovil, da dokumentarni film ni film o Todoriću, temveč film o uspehu. »Zanimali so me mehanizmi, s katerimi se na Hrvaškem postane gospodar,« je režiser dejal za hrvaški Nacional. Zato je to pravzaprav film o tranziciji in privatizaciji. Režiser tudi trdi, da ni Todorićev sodnik ali rabelj, temveč le pripoveduje zgodbo o prepletenosti gospodarstva in politike.

Socialistični imperij očeta Anteja

Ivica Todorić šolski mladini sedaj razlaga, kako je svoji imperij začel s prodajanjem cvetja. Dokumentarec Gospodar pa svojo zgodbo začne v šestdesetih letih preteklega stoletja, leta 1963, ko je Ante Todorić, oče najbogatejšega Hrvata, postal direktor Agrokombinata, podjetja s 5000 zaposlenimi. Oče Ivice Todorića je bil pač zelo uspešen socialistični menedžer z dobrimi zvezami s politiki, predvsem zagrebškimi, tudi sam je veljal za enega najmočnejših Zagrebčanov, družina pa je živela v graščini v kraju Božjakovina. Toda v sedemdesetih letih se je malce zapletel v nogometne finance in skušal z denarjem podjetja financirati nogometni klub Dinamo, pravzaprav iz tujine pripeljati nogometnega trenerja. Ker je bilo to v času hrvaške pomladi, so ga kmalu obtožili kontrarevolucionarnega delovanja, ga sprva hoteli obsoditi na 13 let zapora, nazadnje pa je bil zaradi gospodarskega kriminala obsojen na štiri leta in pol zapora, kjer je bil skupaj s Stjepanom Mesićem, kasnejšim hrvaškim predsednikom. V zaporu se je Ante Todorić odločil, da bo poslej raje vzgajal cvetje. Najel je veliko posojilo, zgradil steklenjake, sina Ivico postavil za direktorja podjetja Agrokor in postal eden glavnih dobaviteljev cvetja na Hrvaškem. Potem se je zgodila privatizacija in vse drugo je le še zamegljena zgodovina.

Na Hrvaškem se o Ivici Todoriću le redko piše negativno. In ker film razkriva tudi nekatere nečednosti najbogatejšega Hrvata, seveda še nima distributerja. A režiser je za televizijo N1 odločno dejal, da »je to film, ki ga morajo videti vsi Hrvati, in če bo treba, bom osebno s projektorjem hodil iz kraja v kraj«. Na uradno premiero filma, ki bo oktobra, pa bo seveda povabljen tudi Ivica Todorić.