Najprej dolga desetletja skorajda izključno zadnji, v zadnjih nekaj desetletjih večinoma sprednji, vmes pa najprej pri terenskih in v zadnjem času vse pogosteje tudi pri običajnih cestnih vozilih štirikolesni – tako nekako je videti časovnica pogonov pri avtomobilih. Danes so v uporabi vsi trije, odvisno pač od znamke, namembnosti vozil in še česa, a naj bo pogon motorja speljan tako ali drugače, vsak ima prednosti in slabosti. Je pa res, da predvsem v zadnjem času večino slednjih odpravlja vedno več elektronskih pomagal.
Kakorkoli, če preletimo seznam avtomobilov na našem trgu, ni težko ugotoviti, da je najbolj zastopan pogon na prednji kolesi, zadnjega najdemo pri športnih in večini avtomobilov prestižnih znamk, štirikolesnega pa tam, kjer je potreben (terenci) ali je bolj modni trend. »Sprednji pogon se je najbolj razširil v osemdesetih letih. Konfiguracija z motorjem spredaj in pogonom zadaj je bila in je pri nekaterih še vedno že dolgo glavna, a je to pomenilo, da je v kabini manj prostora, saj ga zavzame sredinski tunel, pa diferencial na zadnji osi, zaradi česar je manjši tudi prtljažnik. S sprednjim pogonom je dno potniške kabine lahko nižje in je s tem več prostora tako v potniški kabini kot v prtljažniku,« enega izmed razlogov za omenjeno opiše Sandi Štukelj, tehnični inštruktor pri Toyoti Adrii.
Več vrst štirikolesnega
A kot rečeno, vse skupaj še ne pomeni, da je pogon na prednji kolesi superioren. Kot poudarja Štukelj, tudi pri avtomobilih namreč velja, da je »lažje riniti kot vleči«, poleg tega pa si pri zadnjem pogonu kolesa razporedijo vloge – prednja skrbijo za krmiljenje, zadnja pa za pogon, medtem ko je pri prednjem pogonu vse osredotočeno na prednji kolesi. »Ko se peljemo naravnost, je prednji par sicer obremenjen samo s pospeševanjem in zaviranjem, v ovinkih pa sledi tudi volanu in če takrat še pospešujemo ali zaviramo, je preobremenjen, kar lahko hitro privede do zdrsa koles in nevarne situacije. Velja tudi omeniti, da pri vsakem speljevanju pride do prenašanja težišča nazaj, pri čemer se prednji del dvigne – to pomeni, da se prednji kolesi vozila, ki ima pogon spredaj, v primeru sunkovitega pospeševanja zaradi posledično slabšega oprijema precej hitreje zavrtita v prazno,« je razložil Štukelj in s tem že razkril del odgovora na vprašanje, zakaj zadnji pogon, poleg pri njem tradicionalno zapriseženih znamkah, najdemo predvsem pri športnih vozilih in tistih večjih ter težjih: »Slednji imajo pogon zadaj ali na vsa štiri kolesa med drugim tudi zato, ker bi se pri pospeševanju prednja pogosto vrtela v prazno. Pri športnih pa je še bolj kot pri drugih pomembna uravnoteženost vozila in povratna informacija s koles do voznika – in če imajo prednja kolesa glavno vlogo pri krmiljenju, zadnja pa pri pogonu, je ta boljša.«
Seveda pri vsem skupaj ne gre pozabiti na štirikolesni pogon, ki se zdi kot nekakšen najboljši kompromis, saj pri njem kolesa vlečejo in porivajo avtomobil, pri čemer je treba poudariti, da poznamo več vrst takšnega pogona. »V osnovi ga delimo na dve. Stalni štirikolesni pogon je običajno v uporabi pri terenskih vozilih ali pri težjih velikih vozilih in nekaterih športnih. Druga vrsta je priklopljivi štirikolesni pogon, ki pa ga naprej delimo na ročno priklopljivi ali samodejno priklopljivi. To je pogon, ki je običajno vezan na prednji ali zadnji kolesi, ko je to potrebno, pa bodisi voznik ročno bodisi sistem samodejno preklopi na vsa štiri kolesa. Prvi je običajno v uporabi pri nekaterih terenskih vozilih in poltovornjakih, drugi pa pri nekaterih športnih terencih in vseh 'običajnih' vozilih s štirikolesnim pogonom,« je še razložil Štukelj in posebej poudaril, da so v vsakem primeru ključnega pomena pnevmatike.
Pomembno je težišče
A zakaj je ob vsem zapisanem pri marsikom pogon na zadnji kolesi še vedno na slabem glasu, češ da je v slabših razmerah lahko nevaren. Del odgovora na to vprašanje nam je razkril trener varne vožnje iz centra Blagomix iz Logatca Samo Rep. »Najpomembnejše je težišče, ki mora biti, in večinoma je, na sredinskem delu vozila. Pred desetletji so bila vozila z zadnjim pogonom na zadnjem delu vozila precej lahka, zato so bila nestabilna, saj je zadek zanašalo. Danes avtomobilska industrija stremi za tem, da so v večini vozila obremenjena na sredini, oziroma je teža pravilno razporejena na prednjo in zadnjo os,« je razložil Rep, z vprašanjem, ali je vztrajanje pri zadnjem pogonu le stvar tradicije ali česa drugega, pa smo se obrnili tudi na enega izmed zagovornikov takšnega pogona, znamko BMW. Z njihove centrale v Nemčiji so nam sporočili, da zadnji pogon prinaša prednosti pri vozni dinamiki, med vrsticami pa so priznali, da ima vpliv na prostornost v notranjosti, saj so ravno zaradi tega svojemu enoprostorskemu družinskemu vozilu seriji 2 active tourer, pri katerem sta prostornost in vsestranskost na prvem mestu, kot prvemu BMW namenili pogon spredaj, zaradi podobnih vzgibov pa mu je sledil tudi novi X1. »Pred leti smo opravili raziskavo, ki je pokazala, da večina strank sploh ni vedela ali občutila, da vozi avto s pogonom na zadnji kolesi, kar dokazuje, da temu ne posvečajo veliko pozornosti,« so še dodali pri BMW.
Tako torej teorija, kaj pa praksa. Da v njej bistvenih razlik med vožnjo z različnimi pogoni, vsaj v običajnih razmerah in cestah (teren je druga zgodba), ni, pravi tudi Samo Rep. »Ko govorimo o vožnji po predpisih, ne bomo opazili razlike. Seveda pa se pojavljajo posebnosti, ko govorimo o hitrejši vožnji in o močnejših vozilih, razlika pa se opazi tudi v slabših vremenskih pogojih in ko je način vožnje drznejši. Če v ovinek pripeljemo prehitro, bo vozilo s prednjim in zadnjim pogonom odnašalo iz ovinka s prednjim delom vozila, čemur pravimo podkrmiljenje. Če vozilu na prednji pogon v ovinku dodamo plin, bo še zmeraj podkrmiljeno, vozilo z zadnjim pogonom pa bi ob močnejšem dodajanju plina postalo prekrmiljeno, kar pomeni, da bi nam začelo zanašati zadek. Vozilo s štirikolesnim pogonom medtem zmore nekoliko hitrejšo vožnjo skozi ovinek, vendar moramo biti tudi pri njem previdni, saj vozilo, če smo prehitri, ne bo podkrmiljeno ali prekrmiljeno, temveč bo začelo bočno drseti iz ovinka, kar je skoraj nerešljiv položaj,« razloži Rep in doda, da je vprašanje, če bi se kdo od povprečnih voznikov v opisanih primerih znal rešiti, se pa znanje da pridobiti na poligonu, na treningih varne vožnje.
