Najslavnejša odvetnica na svetu Amal Clooney je prevzela primer Nadie Murad, jazidskega dekleta, ki so jo ugrabili in posiljevali pripadniki IS. Nadia je pred nekaj meseci pričala pred Združenimi narodi, zdaj pa se želi na sodišču bojevati proti islamistom, ki so ji pred dvema letoma ubili šest bratov in mamo, njo pa odpeljali v ujetništvo.
Amal Clooney je v intervjuju v oddaji Today dejala: »Besna sem, ko poslušam pričevanja o posilstvih deklic, ki so bile stare 11, 12 let. Nič nismo storili v zvezi s tem, čas je, da nekaj storimo, pa čeprav na sodišču.« Odvetnica je pred Združenimi narodi najprej spregovorila o tem, kako se sramuje, da svet ni ustavil genocida nad jazidi, nato pa, da še vedno niso storili ničesar, da bi bili krivci kaznovani. Zatem se je med govorom dramatično obrnila proti Nadii Murad in ji dejala: »Opravičujem se ti, ker nam ni uspelo zaščititi te.« Svetovne voditelje je pozvala, naj krivce pripeljejo na sodišče.
Odvetnica se zaveda, da se je s sprejetjem tega primera izpostavila nevarnosti zaradi morebitnih groženj islamistov, ki že grozijo tudi Nadii Murad, ker je javno spregovorila o genocidu. Zato se je odvetnica, preden je prevzela primer, posvetovala s svojim možem Georgeem Clooneyjem, ki jo je pri prizadevanju za pravico podprl z besedami, da je na svojo ženo ponosen. Amal je zatrdila, da je nevarnost, ki se ji je izpostavila, precej manjša od njene želje, da se bojuje proti »njihovemu brutalnemu odnosu do ljudi, posebno žensk«. Amal Clooney je prepričana, da se proti IS ne moremo bojevati le z bombami: »Z bombami ideje ne moremo ubiti, temveč moramo razkriti njihovo brutalnost v sodnih procesih.«
Svetovna smetana zbirala denar za srbske otroke
Teniški igralec Novak Đoković je v Milanu v sloviti palači Sforza organiziral gala večerjo in dražbo z namenom zbiranja denarja za pomoč otrokom v Srbiji. Na večerjo je prišlo 400 povabljencev, med njimi Giorgio Armani, Serena Williams, urednica revije Vogue Anna Wintour, oblikovalka Gaia Trussardi in seveda cela četa športnikov, med njimi nekdanja nogometaša Milana Paolo Maldini in Andrej Ševčenko.
Na dražbi pa niso bili zanimivi samo predmeti in umetnine, temveč tudi dogodki, ki so jih dražili. Največ zanimanja je bilo za teniški dvoboj s Sereno Williams, Novakom Đokovićem in Rafaelom Nadalom. Pravico igranja tenisa s Sereno Williams si je pridobila Anna Wintour. Dražili so tudi popoldne na Wimbledonu v spremstvu Borisa Beckerja. Med modnimi dodatki na dražbi pa je bilo največ zanimanja za Armanijevo obleko prive, ki jo je na prireditvi nosila Jelena Đoković. Ker je bil Armani eden glavnih gostov dogodka, je bil v njegovo obleko oblečen tudi Novak, prav tako tudi večina gostij. Večer je popestril trio tenorjev Il Volo, zapel pa je tudi Novak Đoković. Ko so tenorji peli pesem O, sole mio, se jim je teniški igralec pridružil na odru in svoji ženi zapel refren slavne neapeljske pesmi.
Najboljši teniški igralec na svetu je Fundacijo Novaka Đokovića, ki je organizirala dogodek, ustanovil leta 2007 z namenom pomagati srbskim predšolskim otrokom, predvsem s prenovo vrtcev.
Kim Kardashian in genocid nad Armenci
Ne zgodi se pogosto, da bi se Kim Kardashian vpletala v politična vprašanja. Toda letos je že od pomladi vpletena v zgodbo o genocidu nad Armenci in dveh največjih ameriških časopisih. Seveda ni treba poudarjati, da je dinastija Kardashian armenskega rodu. Njihovi predniki so leta 1913 pobegnili iz Armenije v ZDA. Kim Kardashian je lani skupaj z možem, sestro in dvema armenskima sestričnama odpotovala na osemdnevno potovanje v deželo svojih prednikov, kjer je med drugim položila cvetje na spomenik žrtvam genocida leta 1915.
Pretekli teden se je ponovno oglasila na to temo. Tokrat zelo opazno s celostranskim oglasom v New York Timesu, v katerem je njeno na roke napisano pismo o genocidu, objavljeno pred petimi meseci na njeni aplikaciji in napisano kot jezen odgovor drugemu ameriškemu časopisu Wall Street Journalu, ki je aprila objavil celostranski oglas, ki zanika genocid nad Armenci. Kim je obtožila časopis, da je sramotno, ker je sprejel denar za oglas, ki zanika genocid. »WSJ je zaupanja vreden časopis, ki je profitiral na račun genocida. To je moralno popolnoma nesprejemljivo,« je zapisala v pismu.
Ob tem je dodala, da verjetno ne bi sprejeli denarja za oglas, v katerem bi kdo trdil, da je bil napad na Svetovni trgovinski center zarota Cie, ali če bi kdo želel objaviti oglas, v katerem bi zanikal holokavst. Oglas v New York Timesu je sicer plačala Armenska izobraževalna fundacija, ki štipendira armenske študente po vsem svetu. Wall Street Journal je na obtožbe zvezdnice odgovoril, da objavlja veliko oglasov s provokativno vsebino.
Oliver Stone trdi, da je Snowden patriot
Legendarni filmski režiser Oliver Stone je Ameriko ponovno razdvojil s svojo interpretacijo velikih dogodkov iz nedavne ameriške zgodovine. Tokrat s filmom o Edwardu Snowdnu, ki je za nekatere junak, za druge izdajalec. Film je premiero doživel v Torontu, od četrtka dalje pa je na sporedu tudi pri nas. Režiser slovi po brezkompromisnih izjavah in kar zadeva Snowdna, ni nič drugače. Glavni lik svojega novega filma je srečal devetkrat, kot je dejal v intervjuju za hrvaški Jutranji list, predvsem zato, da bi si o njem ustvaril mnenje in skušal odkriti, kaj je laž in kaj resnica. »Snowden je luč v temnem predoru, pravi patriot, ki ima rad svojo državo in spoštuje ustavo,« je prepričan Oliver Stone. Ob tem je dodal še, da je Snowden dober fant, ki bi moral biti direktor agencije za nacionalno varnost.
Ker pa je tema filma še kako vohunska, je tudi ekipa upoštevala nekaj varnostih ukrepov: vse pomembne informacije so si pošiljali v pismih, ne v elektronski pošti, v izognitev morebitnim prisluškovanjem in vdorom v računalnike. Film so snemali v Nemčiji, ki »je do Snowdna bolj prijateljska«, kot je dejal režiser.
Oliver Stone v intervjujih, povezanih s filmom, nikoli ne pozabi omeniti, da Amerika ni ogrožena, temveč je sama grožnja. Prepričan je, da Američani živijo v milnem mehurčku in da jih z informacijami pitajo kot majhne otroke: premišljeno in z malo žlico. Tudi zato je med vsemi svojimi projekti posebno ponosen na deset epizod dokumentarnega filma Neznana zgodovina ZDA, s katerim želi svojim sodržavljanom ponuditi možnost, da uvidijo, da jih v šolah učijo napačno zgodovino.
