Preveč dvomov se je nabralo o prenosu občinskega lastniškega deleža v lokalu ob jezeru na družino župana Franca Kramarja, da bi to mirno gledali, je občinski svetnik občine Bohinj Bojan Traven pojasnil razlog za sklic izredne seje občinskega sveta, ki pa se je zaradi nesklepčnosti končala brez želene razprave. Župan Franc Kramar je ogorčen, da se je skupina svetnikov, ki je sejo predlagala, lotila njegove družine. Traven odgovarja, da lokala Kramarjevim nihče noče vzeti. Svetniki skupine Ekipa za prihodnost želijo le preveriti, morda na kakšni od prihodnjih sej, ali so bili vsi postopki zakoniti in transparentni in ali bi do svojega lastniškega deleža morda moral župan priti kako drugače.
Med očitki tudi prenizka najemnina na elitni lokaciji
Pobudniki seje so želeli doseči, da bi sklep, s katerim je občina Bohinj leta 2013 Kramarjevim za lokal priznala 52,5-odstotni solastninski delež, razveljavili. Kramarjevi so si ga po takratnem sklepu občinskega sveta in po cenitvi prislužili s svojim prispevkom h gradnji kanalizacije, s sanacijo objekta po poplavah in drugimi vlaganji. »Vse je pravnomočno,« zagotavlja župan in pojasnjuje, da je lastništvo že vpisano v zemljiški knjigi. »Če ne bi bilo vse čisto, to ne bi bilo mogoče,« je prepričan.
Zakonodaja občinam dovoljuje zgolj priznanje 50-odstotnega lastniškega deleža in ne več, opozarja Traven. Za svetniško skupino pa je sporno tudi, da sta zakonca Kramar za gostinsko dejavnost v turističnem kraju plačevala neekonomsko najemnino. Pa tudi vlaganja v objekt, katerega vrednost naj bi se s 110.000 evrov povečala na 230.000, so bila namenjena predvsem povečanju dobička iz gostinske dejavnosti, ne pa urejenosti objekta, navajajo pobudniki. »Imeti ugodnost izjemno nizke najemnine z argumentom visokih vlaganj vanjo, potem pa kljub temu zahtevati še solastniški delež, je povsem neprimerno in pomeni oškodovanje lastnika, v tem primeru občine Bohinj. Če bi prišlo do kakršnegakoli priznanja vlaganj in solastništva nepremičnine, bi bilo treba v tem znesku za nazaj zaračunati ekonomsko najemnino,« so svetniki Ekipe za prihodnost zapisali v obrazložitev.
O »Kramarjevem gostišču« so bohinjski občinski svetniki v preteklih letih večkrat razpravljali, a na dogajanje, če odštejemo potrditev lastniškega deleža, niso bistveno vplivali. Priznanje lastništva pa so pod drobnogled vzeli tudi kriminalisti, ki preiskave še niso zaključili. Da je šlo v tem primeru do kršenja zakonodaje, je po besedah svetniške skupine na čelu z Bojanom Travnom potrdil tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Lokal sta najela kot študenta
Bohinjcem je sicer znano, da sta Kramarjeva lokal na Veglju ob Bohinjskem jezeru najela še kot študenta pred tremi desetletji, torej precej pred tem, ko se je Franc Kramar začel ukvarjati s politiko. Občinski svet je najemnici (sprva sta bila to oba, kasneje le še Kramarjeva soproga) kot solastninsko pravico priznal okoli 120.000 evrov vložka; pred tem pa je bohinjski občinski svet sprejel sklep, da se bodo za omenjeni lokal poravnali z denacionalizacijsko upravičenko Vero Hofbauer in ji plačali 100.000 evrov.
Tako v preteklosti kot zdaj se pojavljajo tudi očitki, da je del lokala, v katerega je županova družina vlagala, črna gradnja. »Ni res, če bi bila, bi jo že zdavnaj porušili,« zatrjuje Kramar. Objekt je bil grajen že leta 1958 in ima uporabno dovoljenje, zaključuje župan, kar je za objekte, zgrajene pred letom 1967, dovolj.
