Portal AnachB vzdržujemo skupaj z deželo Spodnjo Avstrijo in ponudniki raznih prometnih storitev. Prepričani smo, da so informacije bistvene za spremembo vedenja v korist okolju. Če morajo ljudje za informacijami naporno brskati po internetu, ne bodo niti začeli razmišljati o uporabi javnega prometa, kaj šele o nakupu vozovnice. Če pa imajo zbrane vse informacije na istem mestu, se hitreje odločijo.
Prizadevamo si, da bi ljudje do svojega cilja potovali z različnimi prevoznimi sredstvi, in zato želimo aplikacijo še razširiti. Mesto si prizadeva za novo aplikacijo, v katero bi vključili vso ponudbo prevoznih sredstev, tudi recimo ponudbo družb za deljenje avtomobilov (car sharing). Aplikacijo želimo zasnovati tudi tako, da bi potnik vnesel svoj cilj, nato pa bi mu sistem najboljšo kombinacijo prevoznih sredstev izračunal bodisi na podlagi predvidenih stroškov ali pa na podlagi izpusta ogljikovega dioksida. Ciljamo tudi na to, da bi potniki kar prek te aplikacije lahko kupili vozovnico za vsa mogoča prevozna sredstva.
Imate tudi pisarne, kjer lahko potniki v živo dobijo te podatke?Trenutno imamo informacijske točke mestnega prometa in zveznih železnic, kjer pa potniki lahko dobijo informacije le za posamezno vrsto prevoza. Načrtujemo vzpostavitev pisarne, kjer bi povezali podatke vseh različnih ponudnikov.
Zelo radi bi tudi naredili tako imenovana multimodalna postajališča. Ta bi bila v neposredni bližini avtobusnih postajališčih ali postaj podzemne železnice in tam bi radi omogočili ne samo prestopanje med raznimi linijami, ampak tudi izposojo mestnih koles, izposojo avtomobilov za deljenje, polnilnice za električna vozila in podobno. Potniki bi tako imeli več izbire in svobode pri prestopanju z enega prevoznega sredstva na drugo. Izbrali bi tisto, ki bi najbolj ustrezalo njihovim potrebam.
Je smiselno, da mesto v sistem javnega prometa na tak način vključuje tudi zasebno ponudbo, kot je recimo deljenje avtomobilov, ki naj bi konkurirala javnemu prometu?Do pred kratkim smo bili tudi mi prepričani, da je deljenje avtomobilov konkurenca javnemu prometu, potem pa smo skupaj z mestom München in ponudniki te storitve napravili študijo, ki je pokazala, da deljenje avtomobilov ni konkurenca, temveč dopolnitev javnega prometa. Ljudje se odločajo za izposojo avtomobila, če gredo na daljšo vožnjo, če bi na javnem prometu morali prepogosto prestopati, če morajo prepeljati težji tovor, nekateri pa se preprosto raje vozijo z avtomobili.
Treba se je zavedati, da en avto, ki si ga uporabniki delijo, nadomesti od pet do osem avtomobilov. Poleg tega so uporabniki te storitve pogosto pripravljeni prodati svoj osebni avtomobil, kar pomeni, da se v mestu na ta račun zmanjša število vozil. Zato smo se odločili, da bomo car sharing podpirali.
Dunaj se je zavezal uresničevanju ukrepov, ki bodo ljudem dali možnost participacije in ki bodo – ob čim manjšem izkoriščanju naravnih virov – izboljšali počutje občanov. Ali to velja tudi za tiste občane, ki se ne bodo obnašali okolju prijazno, kot so recimo vozniki, ki se sami vozijo v avtu?Pametno mesto mora zagotoviti učinkovit in ekonomičen promet za vse. Na Dunaju smo ugotovili, da osebni avtomobili niso niti najučinkovitejše niti najbolj ekonomično prevozno sredstvo. Nekateri si jih sploh ne morejo privoščiti, recimo matere samohranilke ali starejši občani.
Toda avtomobili sami po sebi niso slabi. Le če jih je preveč, so lahko slabi za skupnost. Cilj ni popolnoma pregnati avtomobile iz mesta, ampak spodbujanje razumne uporabe vozil. Res pa je, da če bo manj avtomobilov na naših cestah zaradi spodbujanja uporabe javnega prometa oziroma kolesarjenja in pešačenja, bo promet bolj tekoč, kar pomeni, da bodo od tega imeli korist tudi vozniki avtomobilov.
Kako upravičeni se vam zdijo ukrepi, kot so širitve cest? V Ljubljani se že nekaj časa pojavlja polemika o smiselnosti širitve mestnih vpadnic, čeprav si občina prizadeva zmanjšati število vozil v mestu.Ne bi bilo primerno, da bi delal diagnoze za Ljubljano, ker ne poznam potreb vašega mesta. Na splošno pa se je treba zavedati, da vsaka nova cesta ali širša cesta s seboj prinese nov promet. Na Dunaju se zdaj ukvarjamo s podobnim kočljivim problemom, ali zgraditi večjo obvoznico okoli Dunaja. Veliko kazalcev kaže, da to cestno povezavo potrebujemo, ker bi koristila celotni regiji in bi ljudem zagotovila dosti boljšo povezanost. Po drugi strani pa je tudi veliko razlogov, zakaj ta cesta ni potrebna, in vse to je treba dobro pretehtati.
Ljubljana se pri uvajanju raznih okolju prijaznih ukrepov pogosto zgleduje po Dunaju. Ste mogoče pri obisku naše prestolnice videli kakšen projekt, ki ga bi kot zgled predstavili doma?Ljubljana je name naredila velik vtis, ker je v tako kratkem času dosegla tako veliko. Za preučitev konkretnih projektov pa nisem imel dovolj časa. Toda najbolj me presenečata odločnost mestne politike in njen pogum. To bi si želel tudi od dunajskih mestnih politikov, zato si bom to zagotovo domov odnesel kot dober zgled.
Bi glede na izkušnje s tramvajem na Dunaju Ljubljani priporočili uvedbo tramvaja? Ljubljančani se s tem vprašanjem ukvarjajo že desetletja.Tudi druga mesta v Evropi zdaj na novo gradijo tramvajsko mrežo. V Franciji je to popularno, v Španiji to zdaj počnejo v Bilbau.
Težko svetujem, na splošno pa bi rekel, da je tramvaj bolj učinkovit kot avtobus, ker lahko na isti progi ob istem času prepelje več ljudi. Toda pred odločitvijo o uvedbi tramvaja se morate vprašati, koliko ljudi si dejansko deli isto pot in ali je to dovolj, da ekonomsko upraviči gradnjo tramvajske proge.
