Približno 37.000 Slovencev je danes na bolniškem dopustu. Njihova bolniška odsotnost v povprečju traja slabih 16 dni, nekateri pa doma ostanejo tudi več let. Več kot eno leto je bilo konec lanskega decembra na bolniški 4589 ljudi, trenutno pa je v Sloveniji 50 ljudi, ki so doma že pet let ali več. Slovenija je namreč poleg Bolgarije edina država, kjer trajanje bolniške odsotnosti z dela ni omejeno. Najdaljši, desetletni bolniški staž ima za sabo Boris Grobljar, ki se je leta 2005 kot poklicni potapljač ponesrečil pri opravljanju podvodnih del.
Zaradi poškodbe roke doma 10 let
»Imel sem delovno nesrečo, v kateri mi je zmečkalo levo roko. Ker sem ostal brez palca, so mi po osmih mesecih okrevanja predlagali presaditev palca z noge. Prišlo je do zapletov in skoraj sem izgubil nogo. Tako sem približno sedem let hodil na ambulantne preglede, opravil ogromno preiskav, imel grozne bolečine in jemal močne tablete. Zaradi tega se mi je zrušil tudi prebavni sistem. Za svoje zdravje sem v teh letih naredil 30.000 kilometrov in nisem sam kriv, da je bolniška trajala tako dolgo,« pripoveduje Grobljar. V invalidsko upokojitev ga ni nihče silil, tudi sam si je ni želel, saj se je hotel čim prej vrniti na delo. V vsem tem času je imel težave z delodajalcem, zataknilo se je tudi pri rehabilitaciji. Vse prošnje za zdraviliško zdravljenje je dobil zavrnjene. Predlagali so mu, da bi se prekvalificiral za opravljanje kakšnega drugega poklica, sam pa si je želel nadaljevati delo kot potapljač. Tako se je po desetih letih znova znašel na trgu dela.
Tatjana Kofol Bric in Blaženka Jeren z Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta pojasnili, da se vzroki za dolge (petletne) bolniške najpogosteje skrivajo v kostno-mišičnih boleznih, rakavih obolenjih, poškodbah, tudi boleznih srca in žilja ter duševnih boleznih. Največkrat se končajo z invalidsko upokojitvijo, o kateri pa se lahko pogovarjamo, ko je izčrpano upanje, da bi se stanje toliko popravilo, da bi se posameznik lahko vrnil na delo. Sogovornici sta povedali, da nimamo raziskav, ki bi razkrile najpogostejše okoliščine večletnih odsotnosti, strinjali pa sta se, da so vzroki zelo pestri: od dolgih postopkov dokazovanja nezmožnosti za delo pred invalidskimi komisijami, pomanjkanja možnosti za poklicno rehabilitacijo do dejstva, da si posamezniki invalidske upokojitve ne želijo. Marsikdo namreč izračuna, da se mu finančno bolj obrestuje ostati na bolniški, saj bi bila invalidska pokojnina nižja od nadomestila plače. Posebej v primeru, ko je upravičenec mlad in ima za sabo malo pokojninske dobe, ko je zaposlen na mestu z visoko plačo ali pa se je poškodoval zunaj dela.
Povprečna invalidska pokojnina nižja od starostne
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letošnjem prvem polletju povprečna starostna pokojnina znašala 616 evrov, povprečna invalidska pokojnina pa 475 evrov. Na zavodu pojasnjujejo, da je višina invalidske pokojnine odvisna od več dejavnikov: od višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti (poškodba pri delu, poklicna bolezen, poškodba zunaj dela, bolezen), dopolnjene pokojninske dobe in od starosti, ki jo je zavarovanec dopolnil na dan nastanka invalidnosti.
Delavec doma, delovno mesto pa zasedeno
Dolgotrajne bolniške odsotnosti predstavljajo probleme tudi delodajalcem, predvsem v javnih zavodih, kjer delovno mesto, čeprav je zaposleni doma že več let, ostaja zapolnjeno in novo zaposlovanje ni mogoče. Na RTV Slovenija pojasnjujejo, da dolgotrajne bolniške odsotnosti zanje predstavljajo veliko dodatnega dela in nenehno iskanje notranjih resursov. Lani so imeli 12 zaposlenih na bolniškem dopustu pol leta ali več. »Nekaj med njimi je bilo invalidsko upokojenih, trije so umrli. Nadomeščanje za čas trajanja bolniške smo zagotovili za dva delavca, za vse preostale pa smo delo prerazporedili znotraj skupine in ponekod povečan obseg dela reševali z zaposlovanjem študentov,« pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi.
Ali lahko delodajalec prisili več let bolniško odsotnega zaposlenega, da se invalidsko upokoji? Lahko, a takšni primeri se znajo znajti na sodišču. »Tako delodajalec kot delavec lahko podata predlog za invalidsko upokojitev. Delodajalec mora delavca o tem obvestiti. Delavec lahko poda nestrinjanje, ki pa ni merodajno pri odločitvi invalidske komisije. Če ta izda odločbo o invalidski upokojitvi 1. kategorije, se delavec nanjo lahko pritoži na invalidsko komisijo 2. stopnje, nato na sodišče,« pojasnjujeta sogovornici iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
