Odbor torej suvereno sporoča javnosti, ki je protestirala proti njegovi nameri, da so vsi argumenti, medicinski in ekonomski, na njegovi strani, vendar se je po vzoru staršev, ki popustijo vreščečemu otroku, odločil, da bo njihove neutemeljene strahove poskušal pomiriti in predsodke odpraviti. Sprašujem se, kaj pa je počel tri leta od prejšnjega enakega poskusa.
Seveda me mika, da bi se lotil socioloških, političnih in ideoloških zadržkov, ki jih navaja odbor, in jih podobno, kot jih le-ta zaznava na strani uporabnic, odkrival na njegovi strani. Ampak na tej fronti se odigrava večina dosedanje polemike, medtem ko nihče vsaj javno ne podvomi o trditvi odbora, da je predlog tudi strokovnomedicinsko utemeljen. Z drugimi besedami: ženskam bo celo koristilo ali vsaj ne škodilo, če bo njihov izbor omejen na eno samo vrsto tabletke. Kar ni res.
Da ne bo pomote: že ves čas zagovarjam določanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil: to so zdravila z isto učinkovino in indikacijo ter primerljivo učinkovitostjo in varnostjo, v teh skupinah pa plačnik (ZZZS) določi najcenejše, ki ga bo plačal v celoti, pri preostalih pa morajo bolniki doplačati razliko do višje cene. Ta pristop spodbuja uporabo cenejših generičnih zdravil in prisiljuje izdelovalce originalnih zdravil, da spustijo svoje nesramno visoke cene. Borba med farmacevtsko industrijo in njenimi odjemalci je trda, saj proizvajalci na svojo stran na sto in en način pridobivajo zdravnike, ti pa svoje bolnike, ki nato vsi v en glas prisegajo, da je prav novo (in najdražje) zdravilo tisto, ki je najboljše.
Terapevtske skupine zdravil niso isto kot medsebojno zamenljiva zdravila: pri njih ostaja samo še ista indikacija, učinkovine in način delovanja pa se razlikujejo. Utemeljene so predvsem iz ekonomskih razlogov, v strokovnem oziru pa vzbujajo pomisleke. Najmanj, kar je potrebno, je temeljit vsestranski razmislek. Nihče si najbrž ne bi upal vseh sredstev za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka (diuretiki, beta blokatorji, antagonisti kalcija, konvertazni inhibitorji ...) stlačiti v eno terapevtsko skupino in nato v njej izbrati najcenejše zdravilo. Celo v razmeroma homogeni skupini statinov, zdravil za zniževanje holesterola, je moral odbor s stroko skleniti kompromis: terapevtska skupina statinov je razdeljena v štiri razrede in v vsaki je določen najcenejši predstavnik.
Pri kontracepcijskih sredstvih je predlagatelj nepopustljiv: čeprav sam ugotavlja, da gre za heterogeno skupino zdravil, zatrjuje, da to ne vpliva na njihovo klinično učinkovitost in varnost. Vse različne kombinacije hormonov v več kot dvajsetih različicah proizvajalcev ni le uvrstil v eno terapevtsko skupino (kar ni sporno), temveč jih je stlačil tudi v en sam razred. Posledica: ženske imajo brezplačno na voljo eno samo kontracepcijsko sredstvo.
Odbor je v zadnjo izjavo zapisal naslednji zavajajoč stavek: »Zavarovanke bodo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja še vedno upravičene do njim ustreznega kontracepcijskega sredstva brez doplačila – predlog torej ne uvaja obveznih doplačil ali plačljive kontracepcije.« Z njegovega zornega kota to celo drži: doplačila niso obvezna, saj uporabnice nihče ne sili, da uporablja tabletko, ki jo je treba doplačati. Ker so vsa zdravila v skupini namenjena kontracepciji, je izbrano zdravilo enako ustrezno kot katerokoli drugo; skratka: ustrezno. In ker obstaja možnost, da zdravnik na recept napiše stavek: »Ne zamenjuj!«, so pokriti tudi primeri, ko uporabnice zaradi stranskih učinkov izbranega brezplačnega zdravila ne bi prenašale. Vendar pozor: ne le da ta možnost od zdravnika zahteva skrbno utemeljitev in dokumentiranje razlogov, zakaj se je odločil za drugo tabletko (za kar si večina ne bo vzela časa), zakon je pri določanju teh razlogov tudi zelo omejujoč: to so alergija na zdravilo ali drugi neželeni učinki, ki ogrožajo zdravje uživalca zdravila. Težave, zaradi katerih uporabnice preizkušajo različne vrste tabletk, ne spadajo med te razloge: glavoboli, bolečine, psihične spremembe, pridobivanje teže (v bistvu gre za zadrževanje vode v telesu) ... So pa to razlogi, zakaj ženske opuščajo kontracepcijo. In zanosijo. Ali ne bi bilo tudi strokovno utemeljeno, da bi tabletke razvrstili v tri ali štiri razrede?
Ne bom nadaljeval. Aroganca, s katero odbor sporoča armadi osemdesettisoč žensk, da je ena sama vrsta tabletk zanje dovolj, in s katero med vrsticami dodaja, da izdatek kakih petdeset evrov na leto tudi za tiste v ekonomski stiski ni omembe vreden, kaže na veliko pomanjkanje modrosti. Da, tudi politične in ideološke. Vendar tudi strokovne.
Mimogrede: prebral sem zapisnik, ki naj bi bil podlaga za trditev, da je strokovni svet za področje ginekologije pred tremi leti soglašal s predlogom uvedbe enotne terapevtske skupine kontraceptivov. Kljub velikemu trudu ga nisem razumel. Bilo bi prav, da v sedanji polemiki na nedvoumen način pojasni svoje stališče.
