Ukrepi, s katerimi skuša zdravstvena blagajna znižati stroške obstoječe hormonske kontracepcije, bi lahko nekatere ženske udarili po žepu. Z njimi obujajo kontroverzno idejo, ki so jo ob ostrem nasprotovanju dela civilne družbe in stroke pred leti že pospravili v predale.
Ali, koliko in kako dolgo bi morale posameznice za hormonsko kontracepcijo doplačevati, bi bilo odvisno od tega, kako bi se na novo zamejevanje cen odzvala farmacevtska industrija. Ob prejšnjih izračunih so ugotavljali, da bi znašalo doplačilo pri zdravilih, kjer se industrija ne bi podredila omejitvam, okoli 1,5 do 3 evre na škatlico, je spomnila izr. prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, kjer imajo nekatere pacientke tudi izbranega osebnega ginekologa. Ob obnovljivem receptu pacientke v lekarni dobijo po tri škatlice hkrati, kar pomeni, da bi lahko posameznice v skrajnem primeru naenkrat doplačale občutne zneske.
A zaradi varovalk posledice takšnih ukrepov zdravstvene blagajne v resnici niso tako dramatične, pravi Bojana Pinter iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Zdravnik bo imel namreč še vedno možnost nekakšnega veta na cenovne omejitve, ko bo ocenil, da je za njegovo pacientko primernejše dražje zdravilo. Zanj ji v tem primeru ne bo treba doplačati.
Poleg tega se glede na dosedanje izkušnje cene obstoječih zdravil ob tovrstnih ukrepih običajno znižajo, kar lahko olajša dostop pacientk do novih zdravil, meni Pinterjeva. V ginekologiji trenutno na trg na primer prihaja kontracepcija, ki ob nižjih odmerkih hormonov in s tem morebitni večji varnosti pacientkam prinaša enako učinkovitost v primerjavi s sedaj dostopnimi izdelki. »Ob nižjih odmerkih hormonov lahko načeloma pričakujemo manj stranskih učinkov. To ne pomeni, da bomo v prihodnje vsem ženskam predpisovali najnižje odmerke, saj se odločamo od primera do primera. Vedno pa so potrebe po dodatnih sredstvih za novosti. Večja ko je izbira, bolje je,« je dejala naša sogovornica.
Fakinov naslednik Sušelj: Spremembe so utemeljene
Meja, od katere bi morale pacientke za zdravilo doplačevati, bi bila odvisna od prednosti posameznega zdravila. Glede na tokratni predlog bi po vzoru terapevtskih skupin, ki že veljajo pri drugih zdravilih, določili izhodišče: zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki. Glede na trenutni predlog bi bila to hormonska kontracepcija druge generacije, pri kateri se tveganje za trombozo najmanj poveča (v primerjavi s starejšo generacijo in novejšo, tako imenovano tretjo generacijo), pojasnjujejo. Višjo vrednost bi priznali pri zdravilih z nekaterimi drugimi prednostmi, na primer pri za uporabnice enostavnejših obližih in vaginalnih obročkih pa tudi pri progesteronski kontracepciji, pri kateri ženske tablete jemljejo brez premora. To prispeva k doslednosti jemanja, ugotavljajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Odhajajoči vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin pričakuje, da veliki večini bolnic ne bi bilo treba doplačevati za zdravila. »Dodane vrednosti nekaterih zdravil so premajhne, da bi upravičevale sedanje cene. Pričakujemo, da bodo v farmacevtski industriji spustili ceno,« je dejal in dodal, da se je tako zgodilo pri večini zdravil v drugih terapevtskih skupinah. Poudaril je še, da gre za zdaj le za predlog. Tudi Fakinov verjetni naslednik Marjan Sušelj vztraja, da so spremembe, ki jih predlaga njihova strokovna služba, utemeljene. Dosedanje terapevtske skupine po njegovem niso prinesle poslabšanj za paciente, so pa z znižanjem cen omogočile prihranke. »Ljudje se bojimo sprememb, ko so nam razlogi pojasnjeni, pa se nasprotovanje običajno zmanjša. Bomo pa skušali iskati vsaj načelno soglasje s stroko. Na koncu zdravil namreč ne predpisujejo naši uslužbenci, ampak zdravniki.«
»Bili smo naivni«
S terapevtskimi skupinami zdravil so skušali ceno, ki jo krijejo pri kontracepciji, v ZZZS zamejiti že leta 2013, a jih je ustavil silovit odpor. V Združenju za ambulantno ginekologijo so opozarjali, da pri nepremišljenem in neutemeljenem zmanjševanju reproduktivnih pravic slovenskih žensk ne bodo sodelovali. Opozarjali so tudi, da je poteza prenagljena in da s stroko ni bila ustrezno usklajena. Njihove argumente sta takrat podprla Ženski lobi in združenje Nič več brez nas žensk, ki je pripravilo tudi peticijo za ženske reproduktivne pravice.
Vodja oddelka za zdravila v ZZZS Jurij Fürst priznava, da je bil del takratnih očitkov upravičen in da niso dovolj razumeli družbene občutljivosti tega področja. »Bili smo naivni, ko smo želeli začeti ravno pri kontracepciji. A v zadnjih letih smo z uvajanjem terapevtskih skupin pri drugih zdravilih dobili veliko izkušenj. S tem smo privarčevali milijone, s katerimi lahko bolnikom omogočamo nova zdravila. Tudi pri kontracepciji se trenutno pogajamo o enem novem zdravilu.« Zdravila, ki so vključena v tak način zniževanja cen, danes po Fürstovih besedah prejema okoli četrtina prebivalstva. Farmacevtski industriji je po njegovem jasno, da ji bo promet padel, če se ne prilagodi. »Črn scenarij se pri zniževanju cen zdravil zato nikoli ne zgodi.«
