Jošt Bukovec
Društvo je bilo uradno ustanovljeno enaindvajset let pred tem, ima pa svoje zametke že v letu 1852, ko je z Dunaja v Gradec in nato v Maribor prišel nov požarni red, ki je bil napisan tudi v slovenščini. »Ognj gasitni navod« je določal ustanavljanje gasilskih skupin in z njim je že v tistem času začela delovati gasilska služba za Maribor in okolico, ki se je pozneje preoblikovala v društvo in kot društvo deluje tudi danes. Čeprav danes večino »gasilske službe« v mestu opravi poklicna gasilska enota, so mariborski prostovoljni gasilci pomemben člen javnih služb. Imajo več vidnih zaslug na področju zaščite in reševanja v občini Maribor, z več kot sto šestdeset let dolgo zgodovino pa predstavljajo pomemben del mariborske zgodovine. Njihov požarni rajon ne obsega le mariborskih mestnih ulic, temveč tudi nekaj okoliških gričev in gozdov. To so Vinarje, Košaki, Počehova, Pekel, Meljski hrib in Stolni vrh, kjer najdemo gozdove, travnike in vinograde.
Sodelovanje s prostovoljnimi in poklicnimi kolegi
Predsednik društva je Milan Eržen, operativni vodja pa poveljnik Boštjan Irgolič. Na leto imajo v povprečju od trideset do šestdeset interventnih izvozov, od tega je približno 70 odstotkov požarnih intervencij. Vozni park ni skromen – kombinirano vozilo, avtocisterna in dva kombija, ki jih dopolnjuje še gasilski reševalni čoln. V bližnji prihodnosti bodo morali v garaže zapeljali še novo avtolestev, saj je bila prejšnja upokojena zaradi tehnične neustreznosti. V mestu, kot je Maribor, je nujno dobro sodelovanje med različnimi gasilskimi enotami. Poleg PGD Maribor mesto v sklopu javne gasilske službe občine Maribor deluje še deset drugih prostovoljnih in ena poklicna enota. Gasilci društev se srečajo vsako leto julija, udeležujejo se tudi skupnih gasilskih vaj. Usposobljenost in sodelovanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev vsako leto utrjujejo z vadbenimi evakuacijami večjih objektov, vaje imajo tudi v mariborskih industrijskih obratih in stanovanjskih hišah.
Mesec požarne varnosti oktober vedno zaznamujejo tradicionalne gasilske prireditve in dogodki. Dnevi odprtih vrat s predstavitvami opreme, tehnike in postopkov gašenja, takrat imajo več vaj evakuacij v šolah in podjetjih, organizirajo napovedane in nenapovedane gasilske vaje. Leta 2004 so začeli predstavljati in učiti pravilno gašenje gorečih olj in maščob, s čimer skušajo obiskovalce seznaniti s pravilnimi postopki v takšnih primerih.
Predstavitve gasilstva opravljajo tudi na šolah in vrtcih v gasilskem rajonu, za privabljanje mladih pa poskrbita tudi članici, ki vodita mladino. S trudom in voljo jima je uspelo oblikovati mladinsko tekmovalno enoto, ki je motivacija za delo mladih gasilcev. Večja vključenost otrok in mladih je eden glavnih ciljev v PGD Maribor mesto, saj je osip po končani osnovni in srednji šoli precejšen, po drugi strani pa v društvo prihaja več članov, ki ravno končujejo šolanje ali pa so že zaposleni.
Družabni gasilci s prijatelji po vsem svetu
V PGD Maribor mesto ohranjajo poznanstva z gasilci po Sloveniji in tudi čez mejo. Veliko stikov imajo s hrvaškimi gasilci, redno se obiskujejo tudi z gasilci iz avstrijske Lipnice, prijatelje imajo na Madžarskem, v Nemčiji, Venezueli in ZDA. Člani društva imajo namreč navado, da na potovanjih ali izletih v tujini obiščejo kakšno gasilsko društvo in spoznajo njihov način dela, iz česar nastanejo poznanstva po vsem svetu. Dolga leta so v stikih z gasilci iz nemškega mesta Marburg (kot se je po nemško reklo tudi Mariboru). Začelo se je kot skoraj naključni obisk dveh članov v Nemčiji leta 1970, medsebojni obiski pa se nadaljujejo še danes. Nemški kolegi so Mariborčanom že večkrat pokazali pravo tovarištvo – še v nekdanji Jugoslaviji so jim prinesli kakšne rezervne dele za vozila, orodje, podarili so jim kombi, med osamosvojitveno vojno so gasilcem in družinam celo ponudili azil, če bi v Sloveniji prišlo do situacije, ko bi morali zapustiti dom.
Novoletno voščilo krajanom
PGD Maribor mesto se v večini financira z lastnimi sredstvi. Približno 60 odstotkov predstavljajo njihove plačljive storitve, donacije ter sponzorski in prostovoljni prispevki. Tradicija zbiranja novoletnih prispevkov je pri njih že stoletni običaj, ki je v društveni kroniki zapisan že pred letom 1874. Tudi danes so ti prispevki pomembni, domačinom pa je obisk prostovoljnih gasilcev obvezen del prazničnega časa. Ljudje jih običajno že pričakujejo in obisk postane obred. Na raznosu po okoliških gričih ne manjka domačega narezka, včasih jih kje čaka potica… Lepo so sprejeti tudi med študenti v središču Maribora, ki kljub temu, da niso od tam, radi kaj prispevajo v skupno mošnjo. Člani PGD Maribor mesto pravijo, da običaj ponavadi preseneti tujce. Zbiranja prispevkov so menda najmanj vajeni nemški in avstrijski kolegi, ki na takšno obiskovanje ljudi gledajo malo postrani. »Na raznosu koledarjev je veliko pozitivnega. Gasilci spoznamo ceste in ulice, ogledamo si stanje hidrantov in spoznamo ljudi, ki tako vedo, kdo pozna najhitrejšo pot do njih in kdo bo tisti, ki bo prvi prispel, če se zgodi kaj hudega. Ko smo med žledolomom leta 2014 srečevali ljudi, so nam poleg zahvale prvič izrekli tudi skrb – naj pazimo nase. To nam je pomenilo zelo veliko,« se spominja višji gasilski častnik Boris Popovič.
