Begunska kriza 2.0.: Slovenija tokrat ne čaka, ampak že najema šotore. Za vsak slučaj.

Turčija bi lahko spet spustila begunce

V Evropski uniji politiki v zadnjih tednih govorijo o nujnosti rezervnega načrta, če bi dogovor o zadrževanju beguncev s Turčijo propadel. »Slovenija ima že od maja pripravljenih več scenarijev, iz njih pa je mogoče narediti različne kombinacije, tudi deset ali petnajst,« pravi naš vir blizu vladi. »Ni mogoče izključiti, da bi turški predsednik Erdogan begunce spustil čez mejo. Ne sicer vseh treh milijonov hkrati, temveč recimo petdeset tisoč ali sto tisoč ljudi. Pri takšnih avtokratih je takšna poteza objektivno možna,« opozarja. Z begunci, tako pravi naš sogovornik, ima Erdogan EU v šahu in jo (lahko) izsiljuje, zlasti v zameno za vizumsko liberalizacijo. Skrb vzbuja tudi Erdoganovo ponovno povezovanje z Rusijo, kar bi lahko Turčiji olajšalo gospodarske težave, ki bi nastale ob morebitnem sporu z EU.

Naši sogovorniki iz nevladnih organizacij, ki so vključeni v priprave na različne scenarije (smeri in intenzivnosti) prihoda beguncev, poročajo o sestankih s civilno zaščito in z UNHCR. Na obmejnih območjih pa civilno osebje, ki je bilo vključeno v aktivnosti za sprejem beguncev letos pozimi (denimo prek javnih del), prejema obvestila, da naj računajo na morebitno ponovno angažiranje jeseni.

Slovenija vzdržuje sprejemne in nastanitvene centre v Dobovi, Šentilju in Lendavi, po naših informacijah pa je vse nared tudi v izpostavi azilnega doma na Debelem rtiču, kjer so ponudili delo večjemu številu socialnih delavcev. »Debeli rtič je po kontingentnem načrtu predviden za izpostavo azilnega doma, kjer bosta zagotovljeni enaka oskrba in nastanitev kot v azilnem domu oziroma njegovih izpostavah na Kotnikovi v Ljubljani in Logatcu,« so iskanje novega osebja pojasnili na MNZ. Vlada ohranja tudi izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so naročili postavitev dodatnih bivalnih zabojnikov.

Ministrstvo za obrambo »za rezervo« z javnim razpisom naroča tudi 5000 kvadratnih metrov ogrevanih šotorov (10 do 15 šotorov, velikih 300 do 500 kvadratnih metrov). Najem bo trajal tri leta, postavili pa naj bi jih po potrebi, v roku treh dni, kjer koli bo za to potreba. Ponudbe zbirajo do 22. avgusta.

Po informacijah, ki temeljijo na več naših pogovorih s poznavalci dogajanja, zajete pa so tudi v internem dokumentu ene od sodelujočih inštitucij, ki smo ga dobili na vpogled, so scenariji večinoma zazrti v Turčijo. Pri tem ne gre le za vprašanje, ali si turški predsednik Erdogan lahko »privošči« zaostritev odnosov z EU. Poseben dejavnik so tudi varnostne in družbene razmere v Turčiji in širši regiji: mnogo beguncev z vojnih območij na vzhodu Turčijo zgolj prečka, poleg tega pa se že povečuje tudi število ljudi, ki bežijo pred nasiljem na jugovzhodu Turčije, kjer potekajo spopadi turške vojske s kurdskimi silami.

Po hudi zaostritvi nadzora in ukrepov na Madžarskem je možno, da bi se tihotapske poti iz Srbije preusmerile čez Hrvaško v Slovenijo, ki je prav tako kot Madžarska »vstopna točka« v schengensko območje. Če bo Avstrija nadaljevala zaostrovanje nadzora na svojih južnih mejah, bi lahko Slovenija res postala »čakalnica« migrantov za pot naprej v Evropo, pravijo analize. »Če bi Turčija več sto tisoč beguncev spustila čez mejo, bodo imele vse države težavo z njihovo ustavitvijo,« pravi naš vir blizu vladi. »Grčija ne bo zdržala, tranzitov, kot so jih države dopuščale v minulem letu, pa ne bo več. Avstrija si tega ne more privoščiti, pa tudi Nemčija se zapira.« Slovenija, pravi naš sogovornik, pa vendarle računa, da bo Hrvaška tokrat poskušala upočasniti begunsko pot, če bo do nje prišlo. »Sodelovanje s Hrvaško je sedaj boljše, kot je bilo lani. Pričakujemo pa tudi, da bo k drugačnemu odnosu prispevalo ostro opozorilo, da je treba sodelovati, ki ga je Milanović (bivši hrvaški premier, op. p.) dobil od evropske komisije in od drugod.«

Ograja ostaja

Vlada pa je pozorna tudi na dogajanje v Italiji, kamor čez Sredozemsko morje v zadnjem času spet prihaja tisoče beguncev s čolni. V zadnjih dneh so prihajale vesti z meja s Francijo in Švico, da so oblasti preprečile prestop meje več skupinam migrantov, ki so skušali potovati na sever. Obenem Avstrija napoveduje zapiranje meje z Italijo, zato je možno, da bi naslednji prehod begunci iskali skozi Slovenijo. »Trenutno na meji med Italijo in Avstrijo vsak dan zaznajo okoli petdeset prestopov migrantov na dan,« pravi naš sogovornik. »Če Avstrijci zaprejo Brenner (mejni prehod, op. p.), lahko nastane 'pingpong'. Od tam bi prišli begunci v Slovenijo in potem skušali od nas priti v Avstrijo. Zna se torej zgoditi, da bi morali tudi mi zapreti meje proti Italiji.« Možnost, da bi morala Slovenija zapirati mejo z Italijo, je omenil tudi naš vir v koaliciji.

Uradno sicer na ministrstvu o tem ne govorijo, temveč se osredotočajo na mejo s Hrvaško. »Na jugu Balkana je še vedno precej migrantov, ki jim ilegalno uspe najti poti naprej proti severu,« so nam svoj pogled na situacijo razložili na MNZ. »V Grčiji je še vedno več kot 57.000 migrantov. Razmere so v Turčiji po vojaškem udaru zelo negotove, v Makedoniji vlada politična kriza, migranti pa se kopičijo v Srbiji, ki nima ustreznih nastanitvenih kapacitet (trenutno je tam v mestnih parkih in improviziranih šotoriščih okrog 4000 beguncev, op. p.). Pozorno spremljamo situacijo in dnevno ocenjujemo morebitna tveganja, da bi, če bi bilo to potrebno, tudi ustrezno ukrepali. Zato slovenska vlada vzdržuje ograjo na svoji južni meji.«

Vendar ograja ni garant, da prehodov ne bo, opozarjajo na MNZ. »Ob takšni konfiguraciji obmejnega terena nam tudi trimetrska ograja ne bi koristila,« priznava naš sogovornik blizu vladi. »Sedanja ograja ima torej res zgolj funkcijo prepreke. Slovenija ima težave: meja s Hrvaško je relativno lahko prehodna, z Avstrijo pa mnogo težje.«

»Madžarska ima precej krajšo mejo s Srbijo, zaradi ravninskega terena pa je lahko postavila ograjo vzdolž celotne meje, česar Slovenija ne more storiti,« pravijo tudi na MNZ. »In kljub temu mejo med Srbijo in Madžarsko vsak dan prestopi tudi do nekaj sto migrantov.« Res pa je, da težaven teren, ki Sloveniji preprečuje postavljanje ograje po vsej meji, preprečuje tudi dostop ljudem, zato neposredna primerjava številk z Madžarsko ni mogoča. Poleg tega med Srbijo in Slovenijo leži še Hrvaška, ki bi nemara, ne pa gotovo, tudi obdržala del beguncev.