Stotine kilometrov rezalne žice, ki se že ali se še bo raztezala med Slovenijo in Hrvaško, bi lahko ogrozilo populacije volkov in risov, delno pa tudi medvedov. »Živali imajo svoj življenjski prostor na obeh straneh meje. Ograja jim preprečuje iskanje hrane in parjenje,« opozarja raziskovalka Aleksandra Majić Skrbinšek z biotehniške fakultete v Ljubljani. »Posamezni osebki velikih zveri živijo na ogromnih teritorijih. V daljšem obdobju bi lahko bila ograja za njihovo populacijo zelo škodljiva.«
Problem »na prvi pogled« je umiranje divjadi. V žico se zaplete srnjad in jelenjad in v hudih mukah izkrvavi. Po podatkih Lovske zveze Slovenije so tako doslej našli poginjenih dvanajst jelenov in košut ter štiri srne oziroma srnjake. Dolgoročni problem pa je genetska degeneracija živalskih populacij zaradi onemogočenega iskanja paritve na novih teritorijih.
Na zavodu za varstvo narave so zaskrbljeni
»Na osnovi poznavanja problematike predvidevamo, da se učinki mejnih ograj na živalske populacije še ne bodo pokazali v enem letu, obdobja morajo biti daljša,« o tem menijo na republiškem zavodu za varstvo narave. »Dejstvo pa je, da so živali, ki ne poznajo meja, ta območja že prečkale in dolgoročno bo prekinitev migracij skoraj gotovo vplivala nanje.« Poudarili so še, da v postopkih za postavitev žice niso sodelovali in tudi niso bili vprašani za mnenje. »Menimo pa, da je treba skladno z zakonom izvesti vse potrebne ukrepe, da ne bomo izgubljali biotske raznovrstnosti,« so dodali. Če bodo v prihodnje vprašani za mnenje, bodo »zadevo celostno in kompleksno obravnavali«. Presojo, kdaj naj se zavod vključi v obravnavo, pa po zakonu opravi ministrstvo za okolje.
MNZ bi kar samo presojalo naravovarstvene ukrepe
Da bi jih v prihodnosti vključili v presojo, sicer ni prav verjetno, saj želi notranje ministrstvo s spremembami zakona o nadzoru državne meje takšno naravovarstveno presojo pri postavitvi mejne ograje kar izključiti. Zakon naj bi bil na vladi obravnavan najkasneje septembra. »V obrazložitvi predloga zakona smo pojasnili, da takšna ureditev (izključitev okoljske presoje, op. p.) že izhaja iz veljavne zakonodaje, vendar je po našem mnenju dodatna izrecna izključitev potrebna, da bi se izognili različnim razlagam,« pojasnjujejo na MNZ. »Za zagotavljanje kar najboljšega preventivnega zavarovanja divjadi in drugih prostoživečih živali pa intenzivno sodelujemo z Lovsko zvezo Slovenije, ki je tudi koordinator teh aktivnosti,« so dodali.
»Lovska zveza je pripravila kemična odvračalna sredstva, električne pastirje in dodatne dopolnilne ograje za zaščito živali pred tehničnimi ovirami. Na nekaterih mestih so na ožjih delih narejeni prosti prehodi za živali. Nameščajo pa tudi označevalne, šumeče, fluorescentne in odsevne varnostne trakove, ki imajo prav tako funkcijo odganjanja divjadi,« trdijo na MNZ. »Ograja je bila postavljena kot začasni ukrep,« dodajajo na ministrstvu za okolje in prostor. »Če bi varnostne razmere pokazale potrebe po trajnejšem tehničnem varovanju schengenske meje, pa v skladu z direktivo o habitatih iščemo rešitve, ki bi upoštevale omogočanje migracijskih poti za živalske vrste.«
