Makitini kosi sta iz srednjega razreda z motorjem prostornine 25 cm3. Makita EM2600L je dvotaktna motorna kosa z motorjem moči 0,84 kW. Gre za vsestransko koso srednjega razreda, ki je z okroglim ročajem in nekaj manj kot petimi kilogrami teže primerna za raznoliko redno košnjo. Štiritaktni model EM2654LH je s tehničnimi lastnostmi precej blizu dvotaktni tekmici. Ima 0,77 kW moči, podobno težo, velikost in namen uporabe. Razlika v teži je bila na papirju majhna, podobne so si tudi druge tehnične lastnosti, razlike je prikazal šele praktični preizkus.
Lahkoten zagon hladnega motorja
Pripravili smo si čisti bencin in mešanico z oljem, napolnili smo rezervoarja obeh kosilnic in ju zagnali. Obe kosi imata za lažji zagon stikalo za ročni čok, gumijasto črpalko za gorivo in olajšan poteg vrvice s sistemom EasyStart. Zagon hladnih motorjev ni težaven in obe kosi hladni vžgeta z drugim ali tretjim potegom. Štiritaktno koso zaženemo z enakomernejšim potegom, pri dvotaktni pa je potrebna nekoliko močnejša začetna sila. Zagon toplega motorja je pri obeh kosah enostaven in brez izjeme se topli vedno oglasita po prvem potegu. Izkušen kosec z vajeno roko bo ogreto kosilnico zagnal tudi, ko jo ima nameščeno na ramenu. Dvotaktna Makita ima še majhno, a pomembno prednost pri vžiganju. Po izklopu kose skoči stikalo za vklop samodejno v položaj za zagon. Povedano enostavneje – ne bo se vam zgodilo, da boste kosilnico divje zaganjali, potem pa opazili, da je bilo stikalo v napačnem položaju.
Za v klanec so najprimernejše kose srednjega razreda
Z obema kosama smo kosili na mešanem terenu z visoko travo, ob robu gozda v višji podrasti in na strmi meji, kjer smo preizkušali uravnoteženost kose za delo na klancu. Izkazalo se je, da sta glede na moč motorja primerni predvsem za redno košnjo. Za čiščenje starejšega rastja ali enoletne podrasti sta vendarle nekoliko prešibki in košnja je počasnejša. V takšnih pogojih je do izraza prišla večja moč dvotaktne kose, vplivala je tudi malenkost večja glava z nitko. Štiritaktna je bila opremljena z manjšim ščitom, ki je primernejši za obkoševanje, pri delu na večjih površinah pa priporočamo večji ščitnik, s katerim bodo te kose opremljene že serijsko. S kosama bomo sicer brez večjih težav pokosili manjša območja visoke in odpornejše trave, a v prvi vrsti sta namenjeni redni košnji in obkoševanju po uporabi vrtne kosilnice. Odlični sta za sprotno košnjo strmih površin, saj so srednjemočne motorne kose z okroglim ročajem najboljša izbira za takšne naloge. Vsestranske kose srednjih moči pri delu manj obremenjujejo uporabnika in so v klancu bolj prizanesljive. Za košnjo zaraščenih strmin nekajkrat na leto so najboljša izbira močne nahrbtne kose, a delo z njimi je zaradi teže naporno tudi po ravnem terenu. Po naših izkušnjah je na strminah zato bolj kot občasno urejanje smiselna redna košnja z lažjimi motornimi kosami, ki kosca ne izmučijo niti po nekaj urah dela. Makita EM2654 ima multipozicijski štiritaktni motor s prisilnim podmazovanjem, zato lahko z njo delamo v vseh položajih in ne glede na klanec, dvotaktna pa ima olje v gorivu in ne potrebuje dodatnega mazanja.
Višja cena štiritaktne kose se povrne z nižjimi stroški
Nad štiritaktno Makito smo bili najbolj navdušeni zaradi prijetnejše uporabe. Občutili smo bistveno manjše vibracije in hrup, zato nam manjša razlika v moči v prid dvotaktne kose ni predstavljala takšne prednosti. Zvok štiritaktne kose je tudi pri polni moči manj hreščeč in moteč, kar se pri uporabniku pozna tudi ob uporabi glušnikov, v okolici pa sploh. Štiritaktni motorji povzročajo tudi manj emisij kot dvotaktni, pri katerih v motorju izgoreva tudi olje. Motor Makite EM2600 je opremljen s katalizatorjem, a po košnji se ne moremo izogniti vonju po izpušnih plinih v oblekah, koži in laseh – pri štiritaktni kosi je bilo to bistveno manj opazno.
Uporaba čistega bencina v štiritaktni kosi je njena močna prednost, sploh če ne uporabljamo še drugih dvotaktnih naprav. V teh moramo vedno uporabljati svežo (do enega meseca) mešanico bencina in olja, saj s starim gorivom tvegamo okvare motorja. Tistim, ki uporabljajo motorno žago, koso in še kakšno dvotaktno napravo, je priprava mešanice skoraj vsakdanje opravilo, v nasprotnem primeru pa prepogosto prihaja do tega, da je mešanica nespametno pripravljena tudi za več mesecev vnaprej. Štiritaktna kosa je tu v prednosti, saj se motor maže z ločenim sistemom – na Makiti svetujejo, naj se olje v motorju najprej menja po dvajsetih delovnih urah, nato pa vsakih petdeset ur. Do izraza pride tudi stroškovna razlika med kosama, saj ima štiritaktna kosa nižje obratovalne stroške in porabo. Ni treba kupovati olja za pripravo mešanice, na našem preizkusu pa je štiritaktna kosa z enako količino goriva pokosila več kot tretjino večjo površino kot dvotaktna. Z zmernejšim delom lahko razliko še povečamo, če pa upoštevamo, da imata obe kosi enako velik rezervoar za gorivo (0,6 litra), spoznamo, da je razlika v ceni obratovanja med eno in drugo koso pomembna, hkrati pa lahko s štiritaktno koso delamo z manj prekinitvami.
V sveži travi sta se preizkušeni kosi izkazali praktično enako. Dvotaktna ni bila toliko močnejša, da bi bila primernejša za čiščenje podrasti, na klancu in ravnini pa sta z močjo in navorom prepričali obe. Razlika med eno in drugo koso je torej v tehnologiji motorja. Večjega vložka v štiritaktno motorno koso ni težko upravičiti, saj se lahko z redno uporabo zaradi nižjih tekočih stroškov razlika v ceni izniči že v eni sezoni. Prijaznejša uporabniška izkušnja je stvar subjektivnega vtisa in nima svoje cene. Če vaše stroje poganjajo izključno dvotaktni motorji, vas te prednosti morda navdušijo težje, a na našem vzporednem preizkusu so tudi zagrizeni zagovorniki dvotaktnih »mašin« požrli slino in priznali, da je z manj hrupno in tresočo napravo še kako prijetno delati.
Jošt Bukovec
