Janez Novak, ki je polovični solastnik podjetja in tudi njegov direktor, je prepričan, da je poleg njih v Sloveniji še veliko odličnih podjetij in svetuje, da naj jih ne bo strah javnosti pokazati svojih dobrih praks. Z njim smo se pogovarjali po razglasitvi podjetja za gazelo osrednje Slovenje 2016.

Nominiranci za gazelo osrednje Slovenije – Aerosol, Duol in vi – ste podjetja z zelo različnih področij, vsi zelo propulzivni s svojimi nišnimi izdelki…

To dokazuje, da si lahko dober v katerikoli dejavnosti, če imaš zamisli in če sistematično slediš uresničitvi svoje vizije.

Na seznamu 100 najhitreje rastočih podjetij osrednje Slovenije po indeksu rasti prodaje med letoma 2010 in 2015 ima kar dve tretjini podjetij sedež v Ljubljani. Je potrebna neke vrste decentralizacija?

To je razmislek za naše odločevalce. Ljubljana verjetno res ponuja drugačne možnosti, kot jih lahko druge občine. Je pa res, da smo mi pred leti zaradi pomanjkanja ustreznega prostora in pod ugodnimi pogoji upravo in proizvodnjo preselili v obrtno cono Komenda. Ljubljana je univerzitetno mesto, kar pomeni, da je center znanja. In iz ustanov znanja tisti, ki napredujejo, po navadi tudi črpajo. Med njimi smo tudi mi. Lani smo s Fakulteto za elektrotehniko postavili skupni razvojni center za razvoj novih čipov.

Tudi izbor Gazela je letos naredil korak v smeri povezovanja podjetij in izobraževalnih ustanov, saj regijski izbori potekajo v šolskih centrih.

To je dobro. Sem pa pričakoval več srednješolcev, predvsem pa, da bo kar vršalo od njihovih vprašanj, kako nam je uspelo postaviti podjetje in kako lahko s podjetništvom začnejo tudi sami. Če pa so učitelji odnesli kaj z današnjega dogodka in če bodo znali to posredovati učencem, da bodo lahko svoje zamisli tudi uresničili, je dogodek dosegel svoj namen. Po mojem mnenju bi učitelji lahko naredili še več pri vzgoji mladih za njihov osebni razvoj. Tukaj je še veliko prostora za izboljšanje. Mladi namreč v večini primerov živijo v coni udobja, saj jim je vse dosegljivo. Več udobja, kot bomo ustvarili, manj bo potreb po tem, da bi sami kaj naredili.

Kako mlade torej aktivirati?

To se bo verjetno zgodilo samo od sebe, saj se krize dogajajo ciklično. Pozivam pa, da naj naša družba gleda dovolj naprej, naj predvideva tokove in dogajanja, tako kot moramo to početi v podjetjih. Biti moramo sposobni vnaprej predvidevati, kaj se bo dogajalo v našem poslu, in videti tudi tveganja. Naša družba naj torej opazuje dogajanja in se pripravlja na slabe čase. Mi v podjetju zelo resno jemljemo tveganja, ki prihajajo tako iz širšega, političnega svetovnega okolja kot iz lokalnih gospodarskih okolij.

Lani ste ustvarili dobrih 14,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, zaposlujete že 114 ljudi. Kakšna so vaša kratkoročna pričakovanja, bo rast lahko še naprej tako dinamična?

Pričakujem 20-odstotno letno rast. Lansko leto je bilo res izjemno. Lahko pa nas še kaj pozitivno preseneti, ker imamo še nekaj novih izdelkov, ki še niso na trgu. So pa tako unikatni, da ne moremo zanesljivo napovedati, ali bodo na trgu tudi dobro sprejeti. Nekateri kupci se namreč unikatnosti tudi izogibajo, ker to pomeni, da bodo od nas preveč odvisni. S tem namreč lahko nastanejo določena tveganja, ki jih v svoji dobaviteljski verigi nočejo imeti, saj bi odvisnost od nas zanje pomenila, da nimajo alternativnih dobaviteljev.

Prav zaradi tveganja v dobaviteljski verigi boste morali poiskati dodatno lokacijo za proizvodnjo.

To zahteva od nas eden naših večjih kupcev. Kar je razumljivo, saj noče ogroziti svojega poslovanja, če bi se pri nas v Komendi zgodilo kaj nepredvidljivega in ne bi bili sposobni pravočasno dostaviti izdelkov.

Največ prodate v ZDA – 45 odstotkov, tudi v Evropi ste uspešno vzpostavili prodajno mrežo. Kateri trg je torej vaš največji izziv?

Kitajska in jugovzhodna Azija. Koreja je velik trg za robote, sodelujemo pa tudi že z japonsko Yaskawo. Našo senzoriko smo že vgradili v Yaskawin protokol komunikacije za nadzorne sisteme. To nam bo verjetno odprlo nove poti na azijski trg. Radi bi bili povsod tam, kjer se da dobro zaslužiti. Zato ves čas preverjamo trg in spremljamo tveganja. Skušamo narediti čim bolje za čim lažjo uporabo, vendar tako, da imamo znanje zaščiteno. Le tako lahko zaslužimo več. Davkoplačevalski vložek v naše raziskovanje ostane varen in še več – postane donosen tudi za državo. Naša država bi morala dajati davčne olajšave na uvedene patente, kot velja na primer v Veliki Britaniji.

Kako pa spremljate konkurenco?

Predvsem jo ves čas spremljamo na področju patentov. Mesečno pregledujemo in spremljamo vse naše konkurente ter vse njihove patentne prijave. Tako lahko še pravočasno ustavimo svoj razvoj, če vidimo, da smo nekomu kršili patent. To se nam je namreč že zgodilo. Predvsem pa pohitimo s prijavo svojih izdelkov, za katere vemo, da še niso patentirani.