Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so v finalu svetovnega pokala v slalomu v Tacnu izkoristili vse prednosti domačega tekmovališča, poznavanje proge in izjemno podporo navijačev s polnih tribun. Te so se dobesedno tresle, ko sta kajakaš Peter Kauzer in kanuist Benjamin Savšek ob huronskem navijanju in bučni glasbi iz zvočnikov po brzicah Save jezdila do prestižne dvojne slovenske zmage. S tem je slovenska reprezentanca ponovila dvojno zmago iz leta 2013, ko sta bila na vrhu Kauzer in kanuist Anže Berčič. Kauzer in Savšek sta tudi prekinila urok. Doslej je bilo tako, da je bil eden na stopničkah, drugi pa razočaran. Tokrat sta se prijatelja, pogosto tudi sostanovalca na treningih in tekmah, prvič veselila dvojne zmage. Zmaga Savška, ki mu je bil Kauzer pogosto tudi mentor, je na Hrastničana delovala kot doping, da je še olimpijski podprvak premagal konkurenco.
Četrta zmaga s številko štiri
Ko je 33-letni Kauzer s številko štiri dosegel svojo četrto zmago na tekmah v Tacnu, mu je po prihodu iz vode prva čestitala štiriletna hčerka Noli. »Tale zmaga je bila izmed vseh štirih v Tacnu najtežje izbojevana. Zaradi številnih obveznosti po olimpijskih igrah sem treniral zelo malo, zato mi je zmanjkovalo moči. Zame je bilo celo dobrodošlo, da so progo skrajšali za šest vrat,« je bil vidno navdušen Peter Kauzer, ki je imel znova zveste navijače v someščanih iz Hrastnika. Na tribuni so bili najglasnejši, po tekmi so se še dolgo časa veselili in nazdravljali prestižni zmagi.
»Sanjski zaključek najuspešnejše sezone v karieri. Slovenci imamo Tacen v malem prstu. Tudi če narediš napako ali imaš slabšo vodo, točno vemo, kje lahko nadoknadimo izgubljeno. Polfinala vožnja je bila sanjska, v njej sem užival. V finalu sem se mučil in trpel predvsem, ker sem na sredini proge zadel v dno kanala. Od tu naprej je šlo za golo preživetje, ko sem predvsem lovil vrata,« je dodal Kauzer.
Benjamin Savšek je jockerja prihranil za finale
Benjamin Savšek je jockerja očitno prihranil prav za zadnjo vožnjo sezone. V polfinalu je imel v slogu večine tekem v letošnji sezoni kar tri dotike vrat. »Dobesedno sem čutil pozitivno energijo navijačev s tribune. Končno sem v finalu le sestavil čisto vožnjo. Ker je bila proga skrajšana, sem moral biti posebej pazljiv, saj je že en dotik vrat pomenil izpad iz boja za stopničke. Toliko, kot mi je zmanjkalo sreče na olimpijskih igrah, sem je tukaj imel,« je menil Benjamin Savšek po drugi zaporedni zmagi v Tacnu, kjer je bil najhitrejši že pred dvema letoma.
»Pred dvema letoma sem zmagal kljub dotiku že v drugih vratih. Ker je bila tokratna vožnja brezhibna, mi ta zmaga pomeni več od prve,« je naredil primerjavo Savšek. Tretje mesto v Pragi in zmaga v Tacnu sta velik obliž na olimpijsko rano, ko je ostal brez kolajne, na šestem mestu. »Uvrstitvi na zadnjih dveh tekmah sezone sta lep zaključek, da vendarle lahko rečem, da je bila uspešna. Ne morem se veseliti olimpijske kolajne, se pa dejstva, da še vedno spadam v svetovni vrh. Zdaj bom s precej manj bremena odšel na počitnice in se lotil priprav za naslednjo sezono. Upam, da bom tudi v naslednjih letih na največjih tekmah ohranjal raven tako visokih uvrstitev,« je končal Savšek. Kam bo odšel na počitnice, še ni vedel, je pa pred njim mesec dni brez veslanja.
V finalu je bilo še pet slovenskih čolnov: kajakaša Martin Albreht (5. mesto), Janoš Peterlin (6.), kajakašica Eva Terčelj (10.) ter kanuista Blaž Cof (9.) in Jure Lenarčič (10.). V kanuističnem dvojcu sta Luka Božič in Sašo Taljat verjetno v zadnji skupni tekmi v karieri ostala brez finala.
