Ne, nismo zamešali letnih časov, še vedno je poletje. A je to v zadnjih izdihljajih, september pa se je že večkrat izkazal kot tisti, v katerem se megleni dnevi že merijo z dvomestnim številom. Še več, pred dvema letoma je bil v Ljubljani to celo mesec z največ meglenimi dnevi v vsem letu! Zato je zdaj tudi čas, da se opozori na vožnjo v meglenih razmerah. Pri čemer je septembrska megla po eni strani dodatno nevarna z vidika, da smo nanjo v minulih mesecih pozabili, po drugi pa je prizanesljivejša z vidika (in s tem »dobrodošla« za uvajanje v razmere, ki nas čakajo kmalu), ki ga je izpostavil Aleš Rodič iz Centra varne vožnje Blagomix v Logatcu: »Megla nam v tem času ne povzroča toliko težav kot pozimi – vidljivost je sicer v obeh primerih zmanjšana, vendar je vozna podlaga zdaj toplejša in ni toliko spolzka.«
Kot razlaga Branko Gregorčič z Agencije za okolje, je megla stanje zmanjšane horizontalne vidnosti, ki jo povzročajo drobne vodne kapljice s tem, ko sipajo vpadlo svetlobo. »Glede nastanka ločimo radiacijsko meglo, ki nastane nad ravnim ali konkavnim terenom zaradi nočnega ohlajanja, advekcijsko meglo, ki nastane, kadar topel zrak doteka nad hladno vodno površino, in pobočni oblak – to je pojav megle zaradi dviganja in ohlajanja vlažnega zraka ob pobočju,« je povedal Gregorčič in dodal, da prvo srečamo predvsem v zimski polovici leta, ko je pogosta po dolinah in kotlinah v notranjosti Slovenije, a se lahko, kadar je na voljo dovolj vlage, na primer po padavinskem dogodku, pojavi tudi ob poletnih jutrih. »Tako sem na primer v soboto, 27. avgusta, zjutraj na poti v službo čez Ljubljansko barje vozil v prav novembrsko gosti megli. Advekcijska megla se medtem najpogosteje pojavlja ob morju spomladi, pobočni oblak pa pogosto nastane na primorski avtocesti,« je še dodal Gregorčič in opozoril tudi na lokalni pojav megle, ki je za voznike posebej zahrbtna – meglo v pasovih.
Brez sunkovitih manevrov
A seveda smo tudi na to obliko megle lahko pripravljeni in nas ne sme presenetiti. »Megla nam ne pade kar z neba pred vozilo,« poudarja tudi Aleš Rodič: »Ko vidimo pred sabo megleni pas, prižgemo varnostne utripalke in postopoma zmanjšujemo hitrost, še preden pademo v megleno zaveso. Pomembno je, da vozimo s prilagojeno hitrostjo in ne zaviramo sunkovito. Reakcije večine voznikov pa so pogosto prav takšne, saj ne predvidevajo nenadnih nevarnih situacij.« Rodič zato priporoča obisk tečaja varne vožnje, na katerih voznike učijo prav reagiranja v nenadnih in nevarnih situacijah.
Čeprav je dejstvo, da praktičnega prikaza ne prekaša še tako poglobljena teorija, vseeno dodajmo še nekaj nasvetov za vožnjo v megli in ob zmanjšani vidljivosti nasploh. Naštel nam jih je Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije, med najpomembnejšimi pa so: znižajte hitrost, a postopno in ne sunkovito, ter povečajte varnostno razdaljo; zanašajte se na vid in ne na elektronska pomagala v vozilu – vožnja s tempomatom zaradi morebitnega nenadnega zaviranja ni priporočljiva; vklopite kratke žaromete in meglenke, dolge luči ustvarjajo še slabšo vidljivost; ob gosti megli uporabljajte tudi sluh, zato odprite okna in prisluhnite, kje je vozilo pred in za vami; po potrebi vključite varnostne utripalke; upoštevajte hitrostne omejitve in omejitve prehitevanja; vozite previdno in počasi, če postane megla pregosta, pa zapeljite na počivališče in počakajte, da se vremenske razmere izboljšajo.
Koristne talne oznake
Med nasveti, ki sta jih izpostavila tako Aleš Rodič kot Boštjan Smolej, je tudi uporaba meglenk. Kot pove že ime, gre za žaromet za meglo, pri čemer se sprednje uporabljajo za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, sneženju, dežju ali oblakih prahu, zadnja pa je svetilka za meglo, ki se uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi. Težava pa se pojavi, ker veliko voznikov meglenke uporablja tudi takrat, ko za to ni potrebe, s čimer močno ovirajo nasproti vozeče voznike. »V takih primerih je njihova uporaba zelo nevarna. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa ni dovoljena niti na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, na primer v koloni,« je še posebej opozoril Boštjan Smolej in dodal, da se zaradi tega napačno uporabo meglenk tudi sankcionira (globa je 40 evrov) ter da je policija samo lani, kljub temu da posebnih nadzorstvenih akcij glede pravilne uporabe meglenk ne izvaja, evidentirala 544 kršitev, povezanih z nepravilno uporabo meglenk.
Pri vožnji v meglenih razmerah pa nam zagotovo zelo prav pride tudi »zunanja pomoč« (obvestila po radiu, portalov SPIS...). Na avtocesti, na kateri je lahko megla zaradi visoke hitrosti še posebej nevarna, je v zvezi s pomočjo in opozorili v meglenih razmerah že prišla do izraza tudi za naše razmere precejšnja novost – prometni znaki, ki opozarjajo na znižanje hitrosti v primeru slabše vidljivosti, in pripadajoče talne oznake, ki so pred dvema letoma v praksi zaživeli na avtocesti med Domžalami in Ljubljano. »Na tem odseku v času megle od takrat ni bilo nobenih nesreč, opažamo pa tudi, da se v javnosti vse bolj govori o tej problematiki, prav tako je bila omenjena signalizacija na našo pobudo vnesena v pravilnik o signalizaciji,« nam je v zvezi s tem povedal Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu, in dodal, da so letos takšne oznake postavili tudi na dolenjski avtocesti na odseku Višja Gora–Grosuplje v smeri proti Ljubljani. A da ne bo pomote: vse te novosti so izjemno dobrodošle in lahko preprečijo marsikatero nesrečo, vsekakor pa se na njih ne smemo preveč zanašati in se moramo vseskozi zavedati, da smo za varno vožnjo v prvi vrsti še vedno odgovorni sami.
