Politika, v tem primeru SDS, je prepričana, da s tem početjem okupirajo družbeni prostor. Da se vsi ukvarjamo z njimi, da vsi tečemo pred ekrane in se naslajamo, koga spet hočejo speči na žaru. Pomota je preprosto v tem, da nas njihove igrice in domislice ne zanimajo več. Konkretno je to izmerljivo vsak večer. Nadaljevanko Gorski zdravnik je v četrtek gledalo štirikrat več državljanov kot skrajno polemično Tarčo, ki se je ukvarjala z interpelacijami, samohvalami in napadi drugih. In ne nazadnje, kako bo največja opozicijska stranka razložila dejstvo, da njeni volilci ne gledajo programov Nova24TV, edine televizije v službi resnice, tako rekoč svojega programa, v katerega so vložili svoj denar?
Politiki pač precenjujejo ali podcenjujejo svoje državljane. Jih imajo za bedake, ki padejo na vsako provokacijo, na vsako neumnost, ki jo zakuhajo. V tem tednu smo bili priča mnogim neumnostim z vseh strani. V zgodovino se bo zapisal dan, ko nam je SDS sporočila, da nas toži, ker nismo pred dvema letoma volili njihove stranke. Oziroma nismo šli na volitve, ker smo jih že vnaprej razglasili za nelegitimne. Zato, ker sem ostal doma, bom plačal. Mastno. Kar je v bistvu prav. Kavčarskih kritizantov in nergačev je vse več in preveč. Čas je, da se poravnajo računi. SDS toži sicer državo, ampak abstraktno državniško tvorbo napajamo davkoplačevalci, ergo smo mi tožeča stranka. Od nas zahtevajo natančno 886.257,37 evra. Najbolj nas zabava tistih 37 centov. Še bolj resnost, s katero nas prepričujejo, da so do tega upravičeni. Da so utrpeli premoženjsko škodo.
Z neumnostmi je tako kot z lažmi. Večkrat kot jo ponoviš, bolj postaja resna. Tako kot laž postane s ponavljanjem vse bližja resnici. Vprašanje je le, v kateri register neumnosti umestiti tožbo proti nam. Na to najdemo odgovor v knjigi Enciklopedija neumnosti Matthijsa Van Boxsla. V klasični neumnosti imamo na delu načelno prostodušnost z besedami »oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«. V moderni neumnosti se besede spremenijo v »oče, ne vedo, kaj delajo, in to je dobro«. V postmoderni neumnosti pa se stavek transformira v »oče, ne vedo, kaj delajo, vendar to vseeno počnejo«.
Slednje je definicija politike. Bolje rečeno, konkretnih politikov pri nas. Oni odkrito zavajajo množice in nihče jim ne verjame. Politik to ve in tudi mi se zavedamo, da se on tega zaveda. Skratka, gre za krog neumnosti, kjer vsi vemo, da drugi ve, kako vse skupaj ne drži vode, pa to vseeno počne. In zakaj to počnemo? Zato, ker ne vemo, da neumnost ni v razmišljanju, temveč je neumnost v tem, da nekaj vsemu navkljub naredimo. Recimo, gremo na volitve.
Ne vem sicer, ali smo kdaj volili tudi Igorja Bavčarja, ampak on je bil ves čas z nami. Neke vrste stalnica. Garancija, da se nam ne more nič zgoditi. Pomiril nas je vsaj s prepričljivim glasom. O. K., potem je pač hotel malo preveč, žepi so postali vse večji in adijo, sanje. Zdaj, ko se je končala prva etapa na sodišču, se bo zagotovo oglasil še kdo, ki ga bo tožil. Tisti, ki smo z Istrabenzovimi delnicami zgrmeli z vrha hriba v najgloblji prepad, bomo s potezo SDS dobili pogum. Pred desetimi leti smo za delnico dobili skoraj sto evrov, danes malo več kot dva centa. Vse moje delnice skupaj niso več niti za tistih smešnih 37 centov. Cel certifikat se je spremenil v kavo brez smetane. Pa ne v centru Ljubljane, kjer so obsodili Bavčarja. Morda blizu Doba ali Iga.
Ne vem, kdo bo čez čas obsodil neumnost v Žalcu. Vsi ekrani so bili preplavljeni z zgodovinskimi posnetki. Odprli so prvo fontano s pivom na svetu. Slišalo se je bombastično. Sem že videl sliko, kako celo mladci iz vse Evrope hodijo v Žalec in se mečejo v to fontano, se tam brčkajo kot kakšni nilski konji in v kamere zagotavljajo, da je pivo super za kožo. Potem pa dobimo navadne pipice kot v kakšnih sanatorijih. Skratka, malo večji sodček piva sredi trga. In celo minister za gospodarstvo s svojo prisotnostjo daje legitimnost tej neumnosti.
Jesen bo torej v znamenju veriženja neumnosti. Usul se bo plaz obtožb. Največja opozicijska stranka nas bo tožila še enkrat. Ker smo volili druge namesto njih. To bo čez prst prineslo vsaj še štiri milijone. Potem bodo tožili še nacionalko, ker jih zadnjih osem let sistematično ignorira. To bo zneslo približno 792.455,73 evra. Največja tožba pa bo proti Milanu Kučanu. Za vseh petindvajset let, ko jim za vsake volitve podtakne novo kukavičje jajce. Za poravnavo te škode na pomaga nobena zlata, črna, diamantna ali rdeča kartica. Neprecenljivo…
